VERZ 7

jitatmanah prasantasya paramatma samahitah
sitosna-sukha-duhkhesu tatha manapamanayoh

jita-atmanah – tistega, ki je obvladal um; prasantasya – ki je z obvladovanjem uma dosegel mir; parama-atma – Nadduša; samahitah – dosežena; sita – v mrazu; usna – toploti; sukha – sreči; duhkhesu – in nesreči; tatha – tudi; mana – v časti; apamanayoh – in sramoti.

Kdor je obvladal um, je že dosegel Naddušo, saj je našel mir. Tak človek ne vidi razlike med srečo in nesrečo, toploto in mrazom ter častjo in sramoto.

KOMENTAR: Vsako živo bitje bi moralo živeti po zapovedih Vsevišnje Božanske Osebnosti, ki kot Paramatma prebiva v srcu vsakogar. Kadar Gospodova zunanja, slepilna energija zavede um živega bitja, se le-to zaplete v materialno delovanje. Kdor s pomočjo enega od sistemov yoge obvlada um, je že dosegel cilj. Živo bitje mora izpolnjevati ukaze nadrejenih. Če osredotoči um na višjo naravo, nima druge možnosti, kot da deluje skladno z voljo Vsevišnjega. Um mora sprejeti neko avtoriteto in ravnati po njenih zapovedih. Kdor obvladuje um, avtomatično ravna po nareku Paramatme ali Nadduše. Gospodov bhakta, zavesten Krsne, takoj doseže to transcendentalno raven, zato se dvigne nad nasprotja materialnega sveta, kot so sreča in nesreča, toplota in mraz itd. Tako doseže pravi samadhi ali prežetost z Vsevišnjim.