VERZ 16

jnanena tu tad ajnanam yesam nasitam atmanah
tesam aditya-vaj jnanam prakasayati tat param

jnanena – z znanjem; tu – toda; tat – ta; ajnanam – nevednost; yesam – katerih; nasitam – je uničena; atmanah – živega bitja; tesam – njih; aditya-vat – kakor vzhajajoče sonce; jnanam – znanje; prakasayati – razkrije; tat param – zavest Krsne.

Ko pa si človek pridobi znanje, luč znanja razprši nevednost in mu razodene pravo naravo vsega, kakor sonce osvetli vse, ko pride dan.

KOMENTAR: Živa bitja, ki so pozabila na Krsno, so nedvomno v iluziji, tista, ki so zavestna Krsne, pa ne. V Bhagavad-giti je rečeno: sarvam jnana-plavena, jnanagnih sarva-karmani in na hi jnanena sadrsam. Znanje ima neprecenljivo vrednost. In kaj je znanje? Popolno znanje ima, kdor se preda Krsni, kar je rečeno v devetnajstem verzu sedmega poglavja: bahunam janmanam ante jnanavan mam prapadyate. Po mnogih mnogih življenjih se človek, ki ima popolno znanje, preda Krsni. Tistemu, ki postane zavesten Krsne, se torej razodene vse, kakor se podnevi vse razodene v soncu. Živo bitje je v mnogih pogledih v iluziji. Ko si v svoji nespameti na primer domišlja, da je Bog, se ujame v zadnjo past nevednosti. Če je živo bitje Bog, kako je lahko potem prekrito z nevednostjo? Ali lahko nevednost prekrije Boga? Če je tako, potem sta nevednost oziroma Satan večja od Boga. Pravo znanje nam lahko da, kdor je popolnoma zavesten Krsne. Zato moramo poiskati verodostojnega duhovnega učitelja in se pod njegovim vodstvom poučiti o zavesti Krsne, saj bo zavest Krsne nedvomno pregnala vso našo nevednost, kakor sonce prežene temo. Če je človek spoznal, da se razlikuje od telesa in da je nad njim, to še ne pomeni, da zna razlikovati med dušo in Naddušo. Ko sprejme popolnega, verodostojnega, Krsne zavestnega duhovnega učitelja, pa se mu bo razodelo tudi to znanje. Boga in svoj odnos z Njim lahko spoznamo šele, ko srečamo Božjega predstavnika. Ta nikoli ne trdi, da je Bog, čeprav mu zato, ker ima znanje o Bogu, izkazujemo enako spoštovanje, kot ga praviloma izkazujemo Bogu. Naučiti se moramo razlikovati med Bogom in živim bitjem. Gospod Krsna je v drugem poglavju (2.12) dejal, da je vsako živo bitje individualna oseba in da je tudi Bog individuum. Vsakdo je bil, je in bo tudi ostal individualna oseba, celo po osvoboditvi. V temi se nam zdi, da je vse eno, podnevi, ko je na nebu sonce, pa vidimo stvari take, kakršne so. Kdor je spoznal, da živo bitje v duhovnem svetu ohrani individualnost, ima pravo znanje.