VERZ 48

na veda-yajnadhyayanair na danair
na ca kriyabhir na tapobhir ugraih
evam-rupah sakya aham nr-loke
drastum tvad anyena kuru-pravira

na – nikakor; veda-yajna – z opravljanjem žrtvovanj; adhyayanaih – ali s proučevanjem Ved; na – nikakor; danaih – z dajanjem miloščine; na – nikakor; ca – tudi; kriyabhih – s pobožnim delovanjem; na – nikakor; tapobhih – s skrajno askezo; ugraih – strogo; evam-rupah – v tej podobi; sakyah – lahko; aham – Jaz; nr-loke – v materialnem svetu; drastum – sem viden; tvat – razen tebe; anjena – od drugih; kuru--pravira – o največji med bojevniki Kurujev.

O največji med bojevniki Kurujev, nihče pred teboj še ni videl tega kozmičnega telesa, kajti v tej podobi Me v materialnem svetu ni mogoče uzreti ne s proučevanjem Ved, ne z opravljanjem žrtvovanj, ne z dajanjem miloščine, ne s pobožnimi dejanji, niti s strogo askezo.

KOMENTAR: V zvezi s tem moramo jasno razumeti, kaj je božanski vid. Kdo ima lahko tak vid? Božanski pomeni »ki prihaja od Boga«.

Kdor si ne pridobi božanskih lastnosti, kakršne imajo polbogovi, ne more imeti božanskega vida. In kdo so polbogovi? V Vedah je rečeno, da so polbogovi bhakte Gospoda Visnuja (visnu-bhaktah smrta devah). Ateisti, ki nimajo vere v Visnuja ali pa priznavajo za Absolutno Resnico samo Krsnov brezosebni aspekt, nimajo božanskega vida. Le-tega ne more imeti, kdor kritizira Krsno. Božanski vid lahko dobi samo tisti, ki razvije božanske lastnosti. Človek z božanskim vidom lahko torej prav tako vidi to, kar je videl Arjuna.

V Bhagavad-giti najdemo opis Gospodovega kozmičnega telesa. Dokler Arjuna ni videl te Gospodove podobe, njenega opisa ni bilo, zdaj, po tem dogodku, pa si lahko ustvarimo neko predstavo o visva-rupi. Gospodovo kozmično telo lahko vidijo tisti, ki imajo božanske lastnosti. Te pa si lahko pridobi le, kdor postane Krsnov čisti bhakta. Toda bhakte, ki dejansko imajo božansko naravo in božanski vid, nimajo velike želje po tem, da bi videli Gospodovo kozmično telo. Kot je razvidno iz enega od predhodnih verzov, si je Arjuna želel videti štiriroko podobo Gospoda Krsne, podobo Visnuja, kajti Gospodovo kozmično telo ga je navdajalo s strahom.

V tem verzu je nekaj pomenljivih besed, na primer veda-yajnadhya-yanaih, ki pomeni proučevanje vedske književnosti in opravljanje žrtvovanj. Beseda veda se nanaša na vse vrste vedskih spisov, kot so štiri Vede (Rg, Yajur, Sama, in Atharva), osemnajst Puran, Upanisade in Vedanta-sutra. Te spise lahko proučujemo doma ali pa kjer koli drugje. Poleg njih obstajajo tudi sutre – Kalpa-sutre in Mimamsa--sutre – v katerih je opisano, kako je treba opravljati žrtvovanja. Danaih je miloščina, dana ljudem, ki so je vredni, na primer brahmanam in vaisnavam, ki s transcendentalno ljubeznijo služijo Gospodu. Izraz »pobožna dejanja« se nanaša na agni-hotro in izpolnjevanje dolžnosti, ki so človeku predpisane glede na njegov družbeni stan. Namerno izpostavljanje telesnim neprijetnostim se imenuje tapasya. Človek lahko opravlja vse te dejavnosti – živi asketsko, daje miloščino, proučuje Vede itd. – toda če ni bhakta kakor Arjuna, ne more videti Gospodovega kozmičnega telesa. Impersonalisti si domišljajo, da vidijo Gospodovo kozmično telo, toda po besedah Bhagavad-gite taki ljudje niso Gospodovi bhakte. Zato ne morejo videti kozmičnega telesa.

Mnogi ljudje ustvarjajo lažne inkarnacije Boga, tako da navadnega človeka proglasijo za inkarnacijo. Tako početje je povsem nespametno. Da bi si pridobili popolno duhovno znanje, se moramo držati navodil Bhagavad-gite. Čeprav velja Bhagavad-gita za uvodno študijo znanosti o Bogu, je tako dovršena, da človeku omogoča razumeti stvari take, kakršne so. Privrženci lažnih inkarnacij lahko sicer rečejo, da so tudi oni videli transcendentalno inkarnacijo Boga, kozmično telo, kar pa ne more biti res, kajti tu je jasno rečeno, da tisti, ki ni Krsnov bhakta, ne more videti kozmičnega telesa Boga. Najprej mora postati Krsnov čisti bhakta, potem pa lahko trdi, da je videl kozmično telo, in ga lahko opiše drugim. Krsnov bhakta ne priznava lažnih inkarnacij in njihovih privržencev.