VERZ 13

dehino 'smin yatha dehe kaumaram yauvanam jara
tatha dehantara-praptir dhiras tatra na muhyati

dehinah – utelešenega; asmin – v tem; yatha – kakor; dehe – v telesu; kaumaram – otroštvo; yauvanam – mladost; jara – starost; tatha – podobno; deha-antara – zamenjave telesa; praptih – izvršitev; dhirah – razumen; tatra – zaradi tega; na – nikoli; muhyati – je zaveden.

Kakor utelešena duša v tem telesu neprekinjeno prehaja od otroštva do mladosti in starosti, tako duša tudi ob smrti preide v drugo telo. Razumnega človeka taka zamenjava telesa ne zmede.

KOMENTAR: Vsako živo bitje je individualna duša, katere telo se vsak trenutek spreminja. Včasih je videti kot otrok, včasih kot mladenič in včasih kot starec. Ves čas pa je v njem ista duša, ki se ne spreminja. Ob smrti nazadnje zamenja telo, tako da se preseli v drugo. In ker v naslednjem življenju zagotovo dobi novo telo – bodisi materialno bodisi duhovno – Arjuna ni imel razloga, da žaluje za Bhismo in Drono, za katera ga je tako skrbelo. Nasprotno, veseliti bi se moral, da bosta stari telesi zatnenjala za novi in tako obnovila svojo energijo. Take zamenjave telesa nam glede na to, kako smo delovali v življenju, prinašajo raznoliko uživanje in trpljenje. Ker sta bila Bhisma in Drona vzvišeni duši, bosta v naslednjem življenju gotovo dobila duhovni telesi ali pa vsaj telesi prebivalcev raja, v katerih bosta deležna višjih užitkov materialnega življenja. V nobenem primeru torej ni bilo razloga za obžalovanje.

Kdor ima popolno znanje o položaju individualne duše, Nadduše ter materialne in duhovne narave, se imenuje dhira ali najpametnejši človek. Njega menjanje teles nikoli ne zmede.

Teorija mayavadijev, po kateri je duša ena sama, je nesprejemljiva, saj se duše ne da razrezati na koščke. Če bi se dalo Vsevišnjega razrezati na več individualnih duš, bi to pomenilo, da je deljiv in spremenljiv, kar pa ni v skladu z načelom o nespremenljivosti Vrhovne Duše. Kakor je rečeno v Bhagavad-giti, sestavni delci Vsevišnjega obstajajo večno (sanatana) in se imenujejo ksara, kar pomeni, da lahko padejo v materialno naravo. Večno so sestavni delci Vsevišnjega in tudi po osvoboditvi ostane individualna duša sestavni delec. Toda ko je osvobojena, živi z Božansko Osebnostjo večno življenje v blaženosti in vednosti. Položaj Nadduše, ki prebiva v vsakem posameznem telesu in je znana kot Paramatma, lahko ponazorimo s primerom odseva. Nadduša se razlikuje od individualnega živega bitja. Kadar pogledamo odsev neba v vodi, vidimo sonce, mesec in tudi zvezde. Zvezde lahko primerjamo z živimi bitji, sonce ali mesec pa z Vsevišnjim Gospodom. Individualno dušo, sestavni delec Vsevišnjega, predstavlja Arjuna, Vrhovna Duša pa je Božanska Osebnost, Sri Krsna. Kakor bo razvidno iz začetka četrtega poglavja, ti dve duši nista na isti ravni. Če bi bil Arjuna na isti ravni kot Krsna in mu Krsna ne bi bil nadrejen, bi bilo nesmiselno, da eden daje napotke, drugi pa jih sprejema. Če bi bila oba pod vplivom slepilne energije (maye), to ne bi bilo potrebno. Tako poučevanje bi bilo brez koristi, saj nihče, ki je v objemu maye, ne more biti avtoritativen učitelj. Na podlagi vsega tega lahko zaključimo, da je Gospod Krsna Vsevišnji Gospod, ki je na višjem položaju kot živo bitje, Arjuna, pozabljiva duša pod urokom maye. –