VERZ 10

utkramantam sthitam vapi bhunjanam va gunanvitam
vimudha nanupasyanti pasyanti jnana-caksusah

utkramantam – ki zapusti telo; sthitam – bivajočega v telesu; va api – niti; bhunjanam – uživajočega; va – ali; guna-anvitam – ki je pod vplivom gun« materialne narave; vimudhah – neumni; na – nikoli; anu-pasyanti – lahko vidijo; pasyanti – lahko vidijo; jnana-caksusah – tisti, ki imajo oči znanja.

Neumni ne morejo razumeti, kako živo bitje zapusti telo in kako pod vplivom gun materialne narave uživa v telesu. Tisti, ki mu je znanje odprlo oči, pa to lahko vidi.

KOMENTAR: V tem verzu zasluži posebno pozornost beseda jnana--caksusah. Brez znanja ne moremo razumeti, kako živo bitje zapusti svoje sedanje telo, kakšno telo bo dobilo v naslednjem življenju in zakaj je zdaj prav v tem, in ne v kakšnem drugem telesu. Da bi to razumeli, potrebujemo obširno znanje iz Bhagavad-gite in podobnih svetih spisov, ki si ga moramo pridobiti s poslušanjem verodostojnega duhovnega učitelja. Kdor s pomočjo znanja doume vse to, je velik srečnež. Vsako živo bitje zapusti telo v določenih okoliščinah ter živi in uživa v določenih okoliščinah pod vplivom materialne narave. Zmotno prepričano, da čutno uživa, včasih izkuša srečo, včasih pa nesrečo. Ljudje, ki so večne žrtve poželenja, ne morejo razumeti, kako menjavajo telesa in zakaj bivajo v določenem telesu. To presega njihove sposobnosti. Kdor si je pridobil duhovno znanje, pa ve, da se duša razlikuje od telesa ter da menjava telesa in na razne načine uživa v njih. Človek s takim znanjem razume tudi, da pogojeno živo bitje v materialnem svetu trpi. Bhakte z visoko razvito zavestjo Krsne si zato na vso moč prizadevajo razširiti to znanje med vse ljudi, kajti pogojeno življenje je polno trpljenja. Takšnega življenja ne bi smeli nadaljevati. Postati bi morali zavestni Krsne in doseči osvoboditev. Tako bomo lahko odšli v duhovni svet.