VERZ 1

arjuna uvaca

mad-anugrahaya paramam guhyam adhyatma-samjnitam
yat tvayoktam vacas tena moho 'yam vigato mama

arjunah uvaca – Arjuna je rekel; mat-anugrahaya – samo da bi mi izkazal milost; paramam – najvišje; guhyam – zaupno znanje; adhy-atma – duhovno; samjnitam – na temo; yat – kar; tvaya – od Tebe; uktam – rečene; vacah – besede; tena – s tem; mohah – iluzija; ayam – ta; vigatah – odstranjena; mama – moja.

Arjuna je rekel: Zdaj, ko sem slišal najzaupnejše duhovno znanje, ki si mi ga milostno razodel, je moja iluzija razpršena.

KOMENTAR: To poglavje govori o Krsni kot o vzroku vseh vzrokov. Krsna je celo poreklo Maha-Visnuja, iz katerega izvirajo materialni univerzumi. Ni inkarnacija, temveč vir vseh inkarnacij. To je bilo v celoti pojasnjeno že v prejšnjem poglavju.

Arjuna pravi, da se je osvobodil iluzije. To pomeni, da Krsne nima več za navadnega človeka, za svojega prijatelja, temveč Ga vidi kot izvor vsega. Arjuna si je pridobil duhovno znanje in je vesel, da ima tako velikega prijatelja, kot je Krsna. Razmišlja pa tudi o drugih, ki za razliko od njega Krsne morda ne bodo priznali za izvor vsega, kar je. Da bi vse ljudi prepričal o Krsnovi božanski naravi, v tem poglavju prosi Krsno, naj mu pokaže Svoje kozmično telo. Kdor vidi Krsnovo kozmično telo, se zelo prestraši, kot se je prestrašil Arjuna, toda Krsna je tako ljubezniv, da zatem znova privzame Svojo izvorno podobo. Arjuna zdaj ve, kar mu je Krsna že večkrat povedal: da mu govori samo za njegovo dobro. Zaveda se torej, da je vse, kar se mu dogaja, Krsnova milost. Zdaj je prepričan, da je Krsna vzrok vseh vzrokov in da kot Nadduša prebiva v srcu vsakega živega bitja.