VERZ 31

ksipram bhavati dharmatma sasvac-chantim nigacchati
kaunteya pratijanihi na me bhaktah pranasyati

ksipram – zelo kmalu; bhavati – postane; dharma-atma – kreposten; sasvat-santim – trajni mir; nigacchati – doseže; kaunteya – o Kuntijin sin; pratijanihi – razglasi; na – nikoli; me – Moj; bhaktah – bhakta; pranasyati – propade.

Kmalu postane kreposten in doseže trajni mir. O Kuntijin sin, smelo razglasi, da Moj bhakta nikoli ne propade.

KOMENTAR: Ta verz moramo pravilno razumeti. V sedmem poglavju Gospod pravi, da grešen človek ne more postati Njegov bhakta. Kdor ni Gospodov bhakta, nima nobene dobre lastnosti. Zdaj se upravičeno postavlja naslednje vprašanje: Kako je človek, ki bodisi slučajno bodisi namenoma deluje na zaničevanja vreden način, lahko Gospodov čisti bhakta? V sedmem poglavju je rečeno, da brezbožneži, ki nikoli ne služijo Gospodu, nimajo nobene dobre lastnosti. Tako pravi tudi Srimad--Bhagavatam. Bhakta, ki opravlja devetero dejavnosti vdanega služenja, postopoma odstrani iz svojega srca vse materialne nečistoče. V srce postavi Vsevišnjo Božansko Osebnost, zato vse nečistoče, ki so se nabrale v njem zaradi grešnega delovanja, same od sebe izginejo. Ker bhakta nenehno razmišlja o Vsevišnjem Gospodu, postane popolnoma čist. Za človeka, ki pade z vzvišenega položaja, Vede predpisujejo določene očiščevalne obrede. Bhakti takih obredov ni treba opravljati, saj čisti svoje srce že s tem, ko se nenehno spominja Vsevišnje Božanske Osebnosti. Bhakta bi moral torej brez prestanka peti Hare Krsna, Hare Krsna, Krsna Krsna, Hare Hare / Hare Rama, Hare Rama, Rama Rama, Hare Hare. To ga bo obvarovalo pred slučajnim padcem in vsemi materialnimi nečistočami.