VERZ 23

upadrastanumanta ca bharta bhokta mahesvarah
paramatmeti capy ukto dehe 'smin purusah parah

upadrasta – nadzornik; anumanta – tisti, ki odobri; ca – in; bharta – gospodar; bhokta – vrhovni uživalec; maha-isvarah – Vsevišnji Gospod; parama-atma – Nadduša; iti – tudi; ca – in; api – zares; uktah – opisan; dehe – v telesu; asmin – ta; purusah – uživalec; parah – transcendentalni.

V telesu pa je še en, transcendentalni uživalec. To je Gospod, vrhovni lastnik vsega, ki nadzoruje živo bitje in odobri njegova dejanja ter je znan kot Nadduša.

KOMENTAR: Ta verz pravi, da je Nadduša, ki zmeraj spremlja indi-vidualno dušo, emanacija Vsevišnjega Gospoda. Nadduša ni navadno živo bitje. Ker zagovorniki filozofije monizma mislijo, da je poznavalec telesa en sam, Naddušo enačijo z individualno dušo. Da bi bila razlika med njima jasna, Gospod pravi, da kot Paramatma prebiva v vsakem telesu. Transcendentalen je (para) in se razlikuje od individualne duše. Individualna duša uživa v dejavnostih svojega polja delovanja, medtem ko Nadduša ni omejeni uživalec in ni povezana z dejavnostmi telesa, temveč je priča le-teh in vrhovni uživalec, ki nadzoruje živa bitja in odobri njihova dejanja. Imenuje se Paramatma, in ne atma, ter je transcendentalna. Povsem jasno je, da se atma in Paramatma razlikujeta druga od druge. Noge in roke Nadduše, Paramatme, so vsepovsod, za individualno dušo pa to ne drži. In ker je Paramatma Vsevišnji Gospod, prebiva v vsakem živem bitju ter odobri materialno uživanje, ki si ga želi individualna duša. Brez dovoljenja Vrhovne Duše individualna duša ne more narediti ničesar. Individualna duša je bhukta ali vzdrževani, Gospod pa je bhokta, vzdrževalec. Živih bitij je nešteto in Gospod v vsakem od njih prebiva kot njegov prijatelj.

Dejstvo je, da je vsako individualno živo bitje večno sestavni delec Vsevišnjega Gospoda, s katerim ima zelo zaupen prijateljski odnos. Toda v živem bitju obstaja težnja po tem, da se zoperstavi volji Vsevišnjega Gospoda in neodvisno poskuša gospodovati materialni naravi. Zaradi te težnje mu pravimo mejna energija Vsevišnjega Gospoda. Živo bitje je lahko pod vplivom bodisi materialne ali pa duhovne energije. Dokler ga pogojuje materialna energija, je Vsevišnji Gospod kot njegov prijatelj, Nadduša, zmeraj ob njem, da bi mu pomagal vrniti se pod okrilje duhovne energije. Gospod si zelo želi, da bi se živo bitje vrnilo v duhovni svet, ker pa ima individualno bitje neznatno neodvisnost, vztrajno zavrača duhovno razsvetlitev. Ker zlorabi svojo neodvisnost, ga doleti materialno trpljenje v svetu pogojenosti. Gospod mu zato od znotraj in od zunaj ves čas daje napotke. Od zunaj mu daje navodila, kakršna najdemo v Bhagavad-giti, od znotraj pa poskuša živo bitje prepričati, da mu materialno delovanje ne bo prineslo prave sreče. »Odreci se vsemu temu,« pravi Gospod, »in preusmeri svojo vero Name. Potem boš srečen.« Inteligentni ljudje, ki usmerijo vero na Paramatmo ali Vsevišnjo Božansko Osebnost, tako stopijo na pot, ki vodi do večnega življenja v znanju in blaženosti.