VERZ 26

kama-krodha-vimuktanam yatinam yata-cetasam
abhito brahma-nirvanam vartate viditatmanam

kama – materialnih želja; krodha – in jeze; vimuktanam – tistih, ki so osvobojeni; yatinam – svetih ljudi; yata-cetasam – ki popolnoma obvladajo um; abhitah – zagotovljena v bližnji prihodnosti; brahma--nirvanam – osvoboditev v Vsevišnjem; vartate – je; vidita-atmanam – tistih, ki so dosegli samospoznanje.

Tistim, ki ne poznajo jeze in nimajo materialnih želja, ki so dosegli samospoznanje in obvladali um ter si vztrajno prizadevajo doseči popolnost, je zagotovljena skorajšnja osvoboditev v Vsevišnjem.

KOMENTAR: Med svetimi ljudmi, ki si vztrajno prizadevajo doseči osvoboditev, je najboljši tisti, ki je zavesten Krsne. To je rečeno v Bhagavatamu (4.22.39):

yat-pada-pankaja-palasa-vilasa-bhaktya
karmasayam grathitam udgrathayanti santah
tadvan na rikta-matayo yatayo 'pi ruddha-
sroto-ganas tam aranam bhaja vasudevam

»Posvetiti bi se morali vdanemu služenju in častiti Vasudevo, Vsevišnjo Božansko Osebnost. Niti veliki modreci ne morejo tako uspešno obvladati pobud svojih čutov kakor tisti, ki so transcendentalno blaženi, ker služijo Gospodovim lotosovim stopalom in tako izrujejo iz srca globoko ukoreninjeno željo po čutnem uživanju.«

Želja po uživanju sadov dela je v pogojeni duši tako globoko zakoreninjena, da jo celo veliki modreci kljub velikim prizadevanjem zelo težko obvladajo. Gospodov bhakta, ki je ves čas zavesten Krsne in Mu vdano služi ter je dosegel popolnost samospoznanja, zelo hitro doseže osvoboditev v Vsevišnjem. Ker dovršeno pozna nauk o samo-spoznavanju, je zmeraj v transu. Sveti spisi navajajo v zvezi s tem tale primer:

darsana-dhyana-samsparsair matsya-kurma-vihangamah
svany apatyani pusnanti tathaham api padma-ja

»Ribe, želve in ptice skrbijo za svoje mladiče preprosto s pogledom, mislimi oziroma dotikom. Podobno delujem tudi Jaz, o Padmaja!«

Riba vzredi mladiče preprosto tako, da jih gleda, želva pa tako, da misli nanje. Jajca izleže na kopnem, potem pa v vodi misli nanje. Krsnov bhakta pa se lahko dvigne v Gospodovo prebivališče, čeprav je daleč od njega, če je le zavesten Krsne in tako neprestano misli na Gospoda. Za bhakto materialno trpljenje ne obstaja. To življenjsko stanje se imenuje brahma-nirvana, stanje, v katerem človek ne izkuša materialnih nadlog, saj nenehno prebiva v Vsevišnjem.