VERZ 9

janma karma ca me divyam evam yo vetti tattvatah
tyaktva deham punar janma naiti mam eti so 'rjuna

janma – rojstvo; karma – delovanje; ca – tudi; me – Moje; divyam – transcendentalno; evant – tako; yah – vsakdo, kdor; vetti – pozna; tattvatah – resnično; tyaktva – ko zapusti; deham – telo; punah – znova; janma – rojstvo; na – nikoli; eti – doseže; mam – Mene; eti – doseže; sah – on; arjuna – o Arjuna.

Kdor pozna transcendentalno naravo Moje pojavitve in Mojih dejanj, o Arjuna, se po tem, ko zapusti telo, ne rodi več v materialnem svetu, temveč odide v Moje večno prebivališče.

KOMENTAR: V šestem verzu je opisano, kako Gospod sestopi s Svojega transcendentalnega prebivališča. Kdor pozna resnico o prihodu Božanske Osebnosti, se je že rešil suženjstva materiji, zato se takoj, ko zapusti materialno telo, vrne v Božje kraljestvo. Osvoboditi se suženjstva materiji je vse prej kot lahko. Impersonalisti in yogiji dosežejo osvoboditev šele po mnogih mnogih življenjih, v katerih morajo prestati mnogo težav. Takrat se zlijejo z Gospodovim brezosebnim brahmajyotijem, kar pa je le delna osvoboditev; obstaja nevarnost, da se bodo vrnili v materialni svet. Bhakta pa po zapustitvi telesa odide v Gospodovo prebivališče, saj pozna transcendentalno naravo Gospodovega telesa in Gospodovih dejanj, in ne tvega, da se vrne v materialni svet. V Brahma-samhiti (5.33) je rečeno, da obstaja veliko število podob in inkarnacij Gospoda: advaitam acyutam anadim ananta-rupam. Čeprav se Gospod pojavlja v mnogih transcendentalnih inkarnacijah, so vse ena in ista Vsevišnja Božanska Osebnost. V to moramo imeti čvrsto vero, čeprav posvetni učenjaki in empirični filozofi tega dejstva ne razumejo. V Vedah (Purusa--bodhini Upanisada) je rečeno:

eko devo nitya-lilanurakto bhakta-vyapi hrdy antar-atma

»Ena Vsevišnja Božanska Osebnost ima v Svojih premnogih transcendentalnih inkarnacijah večne odnose s Svojimi čistimi bhaktami.« V tem verzu Gite Gospod sam potrjuje to izjavo. Kdor sprejme to resnico na podlagi avtoritete Ved in Vsevišnje Božanske Osebnosti ter ne zapravlja časa s filozofskim razglabljanjem, se osvobodi iz materialnega sveta in doseže popolnost. Kdor z vero sprejme to resnico, bo nedvomno osvobojen. Tu velja omeniti vedski rek tat tvam asi. Kdor ve, da je Gospod Krsna Vsevišnji oziroma reče Gospodu: »Ti si isti Vrhovni Brahman, Božanska Osebnost,« takoj doseže osvoboditev in tako mu je zagotovljen vstop v Gospodovo transcendentalno družbo. Z drugimi besedami, tak veren Gospodov bhakta doseže popolnost, kar je potrjeno tudi v Vedah:

tam eva viditvati mrtyum eti nanyah pantha vidyate 'yanaya

»Iz kroga rojstva in smrti se lahko osvobodi, kdor pozna Gospoda, Vsevišnjo Božansko Osebnost. Te popolnosti ni mogoče doseči nikakor drugače.« (Svetasvatara Upanisada 3.8) Da druge možnosti ni, pomeni, da je vsakdo, kdor ne pozna Gospoda Krsne kot Vsevišnje Božanske Osebnosti, nedvomno pod vplivom gune nevednosti. S tem, ko od zunaj liže kozarec z medom oziroma razlaga Bhagavad-gito na podlagi posvetne učenosti, ne bo dosegel osvoboditve. Taki empirični filozofi imajo lahko v materialnem svetu zelo pomembne položaje, kar pa še ne pomeni, da si zaslužijo osvoboditev. Ti napihnjeni posvetni učenjaki morajo počakati na brezvzročno milost Gospodovega bhakte. Zavest Krsne moramo torej negovati z vero in znanjem. Tako bomo dosegli popolnost.