VERZ 8

na hi prapasyami mamapanudyad
yac chokam ucchosanam indriyanam
avapya bhumav asapatnam rddham
rajyam suranam api cadhipatyam

na – ne; hi – vsekakor; prapasyami – vidim; mama – moje; apanudyat – lahko prežene; yat – to, ki; sokam – tarnanje; ucchosanam – sušenje; indriyanam – čutov; avapya – če dosežem; bhumau – na Zemlji; asapatnam – brez primere; rddham – cvetoče; rajyam – kraljestvo; suranam – polbogov; api – celo; ca – tudi; adhipatyam – vrhovno oblast.

Nikakor ne morem pregnati žalosti, zaradi katere mi drevenijo čuti. Ne bo mi je uspelo premagati niti, če osvojim cvetoče kraljestvo brez primere na Zemlji in si pridobim oblast, kakršno imajo polbogovi v raju.

KOMENTAR: Čeprav je Arjuna navedel veliko argumentov, ki temeljijo na poznavanju religioznih in moralnih načel, svojega resničnega problema ni mogel rešiti brez pomoči duhovnega učitelja, Gospoda Sri Krsne. Doumel je, da je bilo njegovo tako imenovano znanje nekoristno pri reševanju problemov, ki so mu jemali voljo do življenja; brez pomoči duhovnega učitelja, Gospoda Krsne, jih ni mogel rešiti. Akademsko znanje, učenost, visok položaj itd. so pri reševanju življenjskih problemov nekoristni. Pomaga nam lahko samo duhovni učitelj, kakršen je Krsna. Zaključimo lahko torej, da je verodostojen duhovni učitelj tisti, ki je popolnoma zavesten Krsne, kajti tak učitelj lahko reši vse probleme življenja. Gospod Caitanya je dejal, da je pravi duhovni učitelj tisti, ki obvlada znanost o zavesti Krsne, pa naj bo njegov družbeni položaj kakršen koli.

kiba vipra, kiba nyasi, sudra kene naya
yei krsna-tattva-vetta, sei 'guru' haya

(Caitanya-caritamrta, Madhya 8.127)

»Ni pomembno, ali je človek vipra [poznavalec vedske modrosti], ali je nižjega rodu, ali pa živi v redu odpovedi – če obvlada znanost o Krsni, je popoln in verodostojen duhovni učitelj.« (Caitanya-caritamrta, Madhya 8.128) Kdor ne obvlada znanosti o zavesti Krsne, torej ni verodostojen duhovni učitelj. V Vedah je rečeno tudi:

sat-karma-nipuno vipro mantra-tantra-visaradah
avaisnavo gurur na syad vaisnavah sva-paco guruh

»Če učen brahmana, ki obvlada vsa področja vedskega znanja, ni vaisnava ali dober poznavalec znanosti o zavesti Krsne, ne more postati duhovni učitelj; človek, rojen v družini iz nižje kaste, pa to lahko postane, če je le vaisnava oziroma je zavesten Krsne.« (Padma Purana)

Problemov materialnega življenja, kot so rojstvo, starost, bolezen in smrt, ne moremo rešiti s kopičenjem bogastva in z gospodarskim razvojem. Mnogo je držav, ki imajo vse potrebno za življenje, ki so bogate in gospodarsko razvite, pa se kljub temu srečujejo s problemi materialnega življenja. Na razne načine iščejo mir, toda pravo srečo lahko dosežejo le, če s pomočjo Krsnovega verodostojnega predstavnika, človeka, zavestnega Krsne, poiščejo nasvet pri Krsni ali pa v Bhagavad--giti in Srimad-Bhagavatamu, ki razodevata znanost o Krsni.

Če bi gospodarski razvoj in materialno udobje lahko pregnala človekovo potrtost, ki je posledica družinskih, družbenih, narodnih in mednarodnih problemov, Arjuna ne bi dejal, da niti kraljestvo brez primere na Zemlji niti oblast, kakršno imajo polbogovi na rajskih planetih, ne moreta pregnati njegove žalosti. Zato je poiskal zavetje v zavesti Krsne. To je prava pot do miru in harmonije. Naravne katastrofe lahko v hipu napravijo konec gospodarski razvitosti in človekovi oblasti nad svetom. Ljudje bi zdaj radi odšli na Mesec, toda tudi teh poskusov odhoda na višje planete je lahko v hipu konec. Bhagavad-gita to potrjuje: ksine punye martya-lokam visanti. »Ko živo bitje izčrpa sadove svojih pobožnih dejanj, z vrhunca sreče znova pade v najnižje življenjsko stanje.« Na ta način so padli mnogi svetovni politiki. Taki padci prinesejo le še dodatno trpljenje.

Če se želimo za vselej rešiti žalosti, se moramo zateči h Krsni, kar je storil tudi Arjuna, ki je Krsno prosil, naj dokončno reši njegove probleme. To je metoda zavesti Krsne.