VERZ 11

avajananti mam mudha manusim tanum asritam
param bhavam ajananto mama bhuta-mahesvaram

avajananti – omalovažujejo; mam – Mene; mudhah – neumni ljudje; manusim – človeško; tanum – telo; asritam – privzemajoč; param – transcendentalno; bhavam – naravo; ajanantah – ki ne poznajo; mama – Mojo; bhuta – vsega, kar je; maha-isvaram – vrhovni lastnik.

Neumneži Me omalovažujejo, ko sestopim v materialni svet v podobi človeka. Ne vedo, da sem kot vrhovni gospodar vsega, kar je, po naravi transcendentalen.

KOMENTAR: Iz prejšnjih verzov tega poglavja je razvidno, da Vsevišnji Gospod ni navaden človek, čeprav pride v materialni svet v podobi človeka. Vsevišnji Gospod, ki nadzoruje stvarjenje, vzdrževanje in uničenje celega vesolja, nikakor ne more biti navaden človek. Kljub temu pa mnogi nerazumni ljudje mislijo, da je Krsna le mogočno človeško bitje in nič več. V resnici je Krsna izvorna Vrhovna Osebnost, kar je potrjeno v Brahma-samhiti (isvarah paramah krsnah); Krsna je Vsevišnji Gospod.

V materialnem svetu je veliko isvar ali upraviteljev, ki so navidez eden večji od drugega. V običajnem upravnem sistemu najdemo uradnika ali direktorja, nad katerim je sekretar, nad njim je minister, nad ministrom pa predsednik. Vsi so upravitelji, vendar pa je vsak pod nadzorom nekoga drugega. Brahma-samhita pravi, da je vrhovni upravitelj Krsna. V materialnem in duhovnem svetu je nedvomno veliko upraviteljev, vrhovni upravitelj pa je Krsna (isvarah paramah krsnah), čigar telo je sac-cid-ananda, nematerialno.

Živa bitja z materialnimi telesi ne morejo storiti čudežnih dejanj, opisanih v prejšnjih verzih. Gospodovo telo pa je večno ter polno blaženosti in vednosti. Čeprav Gospod ni navadna osebnost, Ga neumni omalovažujejo in Ga imajo za navadnega človeka. Njegovo telo je v tem verzu imenovano manusim, kajti Gospod je deloval kakor človek: bil je Arjunov prijatelj in politik, vpleten v bitko na Kuruksetri. Pogosto se je vedel kakor navaden človek, v resnici pa je Njegovo telo sac-cid--ananda-vigraha – večno blaženo in polno absolutne vednosti. To potrjujejo tudi drugi vedski spisi. Sac-cid-ananda-rupaya-krsnaya: »Izkazujem spoštovanje Vsevišnji Božanski Osebnosti, Krsni, čigar telo je večno ter polno blaženosti in vednosti.« (Gopala-tapani Upanisada 1.1) V Vedah najdemo tudi druge opise. Tam ekam govindam: »Ti si Govinda, ki daješ zadovoljstvo čutom in kravam.« Sac-cid-ananda-vigra-ham: »In Tvoje telo je transcendentalno, polno vednosti, blaženosti in večnosti.« (Gopala-tapani Upanisada 1.35)

Čeprav ima Gospod Krsna transcendentalno telo, polno blaženosti in vednosti, Ga mnogi tako imenovani učenjaki in komentatorji Bhagavad--gite omalovažujejo, saj Ga imajo za navadnega človeka. Zaradi svojih preteklih dobrih del se lahko taki ljudje rodijo z velikimi sposobnostmi, toda če si Sri Krsno predstavljajo na ta način, je njihovo znanje vsekakor skromno. Zato se imenujejo mudhe, kajti le neumni mislijo, da je Krsna, Vsevišnji Gospod, navaden človek. Za takega Ga imajo, ker ne poznajo Njegovih zaupnih dejanj in raznolikih energij. Ne vedo, da je Krsnovo telo polno vednosti in blaženosti, da je Krsna lastnik vsega, kar je, in da lahko vsakomur podari osvoboditev. Ker ne poznajo Krsnovih številnih transcendentalnih odlik, Ga omalovažujejo.

Taki ljudje ne vedo niti tega, da se Vsevišnji Gospod pojavi v materialnem svetu pod okriljem Svoje notranje energije. Gospod je gospodar materialne energije. Kot je že večkrat dejal, je materialna energija kljub svoji veliki moči pod Njegovim nadzorom, in njene oblasti se lahko osvobodi, kdor se preda Njemu (mama maya duratyaya). Če se Krsni predana duša lahko reši vpliva materialne energije, kako bi imel lahko potem Vsevišnji Gospod, ki nadzoruje stvarjenje, vzdrževanje in uničenje celega vesolja, materialno telo, kakršno je naše? Taka predstava o Krsni je posledica velike neumnosti. Neumni ljudje ne morejo razumeti, kako lahko Božanska Osebnost, Krsna, ki je videti kakor navaden človek, upravlja vse atome in velikanski univerzum. Največje in najneznatnejše sta zanje nepojmljiva, zato si ne morejo predstavljati, kako lahko živo bitje s telesom, navidez enakim človeškemu, hkrati upravlja neskončno veliko in neskončno majhno. Čeprav Gospod upravlja eno in drugo, pa je daleč stran od pojavnega sveta. Kar se tiče Njegove yogam aisvaram, nedoumljive transcendentalne energije, je jasno rečeno, da lahko Gospod hkrati nadzoruje neskončno in končno ter ostane odmaknjen od obeh. Neumneži sicer ne morejo razumeti, kako lahko Krsna, ki se pojavi v tem svetu kakor človek, upravlja neskončno in končno, čisti bhakte pa ne dvomijo o tem, saj vedo, da je Krsna Vsevišnja Božanska Osebnost. Zato se Mu popolnoma predajo in se posvetijo dejavnostim zavesti Krsne, vdanemu služenju Gospodu.

Med impersonalisti in personalisti je veliko polemik glede Gospodove pojavitve v človeški podobi. Toda če proučimo Bhagavad-gito ih Srimad--Bhagavatam, avtoritativni knjigi o znanosti o Krsni, bomo razumeli, da je Krsna Vsevišnja Božanska Osebnost. Čeprav se je na Zemlji pojavil kot navaden človek, v resnici ni navadno človeško bitje. V prvem poglavju prvega speva Srimad-Bhagavatama modreci s Saunako na čelu poizvedujejo o Krsnovih dejanjih in pravijo:

krtavan kila karmani saha ramena kesavah
ati-martyani bhagavan gudhah kapata-manusah

»Gospod Sri Krsna, Vsevišnja Božanska Osebnost, je igral vlogo navadnega človeka in skupaj z Balaramo storil veliko nadčloveških dejanj.« (Bhag. 1.1.20) Ko se Gospod pojavi v podobi človeka, zmede neumne. Noben človek ne more opravljati čudežnih dejanj, kakršna je opravljal Krsna, ko je bil na Zemlji. Pred Svojim očetom in materjo, Vasudevo in Devaki, se je najprej pojavil s štirimi rokami, po njunih molitvah pa se je spremenil v navadnega otroka. Bhagavatam (10.3.46) pravi: babhuva prakrtah sisuh – postal je prav takšen kot navaden otrok, navadno človeško bitje. Tudi iz tega verza je razvidno, da je Gospodova sposobnost, da se pojavi v podobi navadnega človeka, ena od lastnosti Njegovega transcendentalnega telesa. Enajsto poglavje Bhagavad-gite opisuje, kako je Arjuna prosil Krsno, naj mu pokaže Svojo podobo s štirimi rokami (tenaiva rupena catur-bhujena}. Krsna mu jo je pokazal, zatem pa se je na Arjunovo željo znova pojavil v Svoji izvorni, človeški podobi (manusam rupam). Te različne lastnosti Vsevišnjega Gospoda vsekakor niso lastnosti navadnega človeka.

Nekateri od tistih, ki zasmehujejo Krsno in so pod negativnim vplivom filozofije mayavadijev, poskušajo dokazati, da je Krsna le navaden človek, in svojo izjavo podpirajo z naslednjim verzom iz Srimad--Bhagavatama (3.29.21); aham sarvesu bhutesu bhutatmavasthitah sada – »Vsevišnji prebiva v vsakem živem bitju.« Namesto da poslušamo razlage nepooblaščenih ljudi, ki omalovažujejo Krsno, bi morali vedeti, kaj o tem verzu pravijo Jiva Gosvami, Visvanatha Cakravarti Thakura in drugi vajšnavski acarye. Jiva Gosvami v svojem komentarju k temu verzu pojasnjuje, da Krsna kot Paramatma ali Nadduša, Gospodova popolna emanacija, prebiva v premičnih in nepremičnih bitjih; zato bhakta začetnik, ki časti samo arca-murti, podobo Vsevišnjega Gospoda v templju, ne spoštuje pa drugih živih bitij, ne doseže cilja svojega čaščenja. Gospodovi bhakte so treh vrst; bhakta začetnik je na najnižji stopnji. Tak bhakta posveča več pozornosti Božanstvu v templju kakor pa drugim bhaktam, in Visvanatha Cakravarti Thakura opozarja, da je treba tako vedenje popraviti. Bhakta mora vedeti, da Krsna kot Paramatma prebiva v srcu vsakogar in da je zato telo vsakega živega bitja utelešenje oziroma tempelj Vsevišnjega Gospoda. Kakor izkažemo spoštovanje Gospodovemu templju, moramo primerno spoštovati tudi telo vsakega živega bitja, saj v njem prebiva Paramatma. Do vsakogar moramo biti torej spoštljivi in ne smemo nikogar omalovaževati.

Mnogi impersonalisti se posmehujejo tudi čaščenju Gospoda v templju. Če je Bog povsod, pravijo, zakaj naj bi se potem omejili na tempeljsko čaščenje? Toda če je Bog povsod, mar ni tudi v templju in v Božanstvu? Personalisti in impersonalisti se bodo glede tega večno prepirali, popoln Krsnov bhakta pa ve, da je Krsna vseprisoten, čeprav je Vrhovna Osebnost. To je potrjeno v Brahma-samhiti. Čeprav nikoli ne zapusti Svojega prebivališča, Goloke Vrndavane, je po Svojih raznolikih energijah in Svoji popolni emanaciji prisoten vsepovsod, v vsakem kotičku materialnega in duhovnega sveta.