VERZ 1

sri-bhagavan uvaca

imam vivasvate yogam proktavan aham avyayam
vivasvan manave praha manur iksvakave 'bravit

sri-bhagavan uvaca – Gospod Sri Krsna, Vsevišnja Božanska Osebnost, je rekel; imam – to; vivasvate – bogu Sonca; yogam – znanost o odnosu živega bitja z Vsevišnjim; proktavan – razodel; aham – Jaz; avyayam – večno; vivasvan – Vivasvan (ime boga Sonca); manave – očetu človeštva (po imenu Vaivasvata); praha – je izgovoril; manuh – oče človeštva; iksvakave – kralju Iksvakuju; abravit – je povedal.

Gospod Sri Krsna, Božanska Osebnost, je rekel: To večno znanost o yogi sem razodel bogu Sonca Vivasvanu, Vivasvan je o njej poučil Manuja, očeta človeštva, Manu pa Iksvakuja.

KOMENTAR: V tem verzu Gospod opisuje zgodovino Bhagavad-gite od davnega časa, ko je bil o njej poučen kralj Sonca, potem pa še kralji vseh drugih planetov. Glavna naloga kraljev vseh planetov je, da ščitijo prebivalce. Da bi kraljevski stan lahko vladal državljanom in jih zaščitil pred sponami materialnega poželenja, mora razumeti znanost Bhagavad-gite. Človeško življenje je namenjeno negovanju duhovnega znanja o našem večnem odnosu z Vsevišnjo Božansko Osebnostjo, zato je dolžnost voditeljev vseh držav na vseh planetih, da z vzgojo, kulturo in vdanim služenjem o tem poučijo državljane. Voditelji vseh držav bi morali torej širiti filozofijo zavesti Krsne, da bi imeli ljudje korist od te velike znanosti in bi lahko dosegli popolnost ter tako izkoristili priložnost, ki jo daje človeška oblika življenja.

V tej dobi se bog Sonca imenuje Vivasvan in kraljuje Soncu, izvoru vseh drugih planetov univerzuma. V Brahma-samhiti (5.52) je rečeno:

yac-caksur esa savita sakala-grahanam
raja samasta-sura-murtir asesa-tejah
yasyajnaya bhramati sambhrta-kala-cakro
govindam adi-purusam tam aham bhajami

»Častim Govindo [Krsno], Vsevišnjo Božansko Osebnost,« je dejal Brahma, »ki je izvorna oseba in po čigar ukazu Sonce, kralj vseh planetov, izžareva brezmejno moč in toploto. Sonce predstavlja Gospodovo oko in se giblje po orbiti na Njegov ukaz.«

Sonce, ki mu vlada bog Sonca (zdajšnjemu je ime Vivasvan), je kralj vseh planetov in le-te oskrbuje s toploto in svetlobo. Kroži po ukazu Krsne, ki je sprejel Vivasvana za Svojega prvega učenca in ga poučil o Bhagavad-giti. Gita torej ni filozofska razprava, namenjena nepomembnim posvetnim učenjakom, temveč temeljna knjiga znanja iz pradavnih časov.

V Mahabharati (Santi-parva 348.51-52) je zgodovina Gite opisana takole:

treta-yugadau ca tato vivasvan manave dadau
manus ca loka-bhrty-artham sutayeksvakave dadau
iksvakuna ca kathito vyapya lokan avasthitah

»Na začetku dobe po imenu treta-yuga je Vivasvan to znanost o odnosu med živimi bitji in Vsevišnjim predal Manuju. Manu, oče človeštva, je o njej poučil svojega sina Maharajo Iksvakuja, kralja planeta Zemlje in praočeta dinastije Raghujev, v kateri se je pojavil Gospod Ramacandra.« Bhagavad-gita je torej človeški družbi poznana že od časa Maharaje Iksvakuja.

Od začetka kali-yuge, ki traja 432 000 let, je minilo pet tisoč let. Pred tem je bila dvapara-yuga (ki je trajala 800 000 let), pred njo pa treta--yuga (ta je trajala 1 200 000 let). Manu je torej prenesel Bhagavad-gito svojemu sinu in učencu Maharaji Iksvakuju, kralju planeta Zemlje, pred približno 2 005 000 leti. Izračunano je, da traja doba zdajšnjega Manuja približno 305 300 000 let, od katerih je minilo 120 400 000 let. Gospod je pred Manujevim rojstvom izgovoril Gito Svojemu učencu, bogu Sonca Vivasvanu, kar pomeni, da je bila Gita po grobi oceni izgovorjena pred najmanj 120 400 000 leti. Človeška družba jo pozna dva milijona let. Pred približno pet tisoč leti jo je Gospod znova razodel Arjuni. To je kratka zgodovina Gite, kakor jo navajata Gita sama in njen govornik, Gospod Sri Krsna. Gospod je razodel Gito bogu Sonca Vivasvanu, ker je tudi slednji ksatriya; Vivasvan je oče mnogih ksatrij, imenovanih surya-vamsa ksatriye ali ksatriye, ki so potomci boga Sonca. Bhagavad--gita je enakovredna Vedam, saj jo je izgovoril Vsevišnji Gospod, zato je znanje, ki ga vsebuje, apauruseya, nadčloveško. Ker je treba navodila iz Ved sprejeti taka, kakršna so, ne da bi jih po svoje razlagali, moramo tako sprejeti tudi Gito in ne smemo poslušati posvetnih razlag. Posvetni razpravljalci jo lahko po svoje razlagajo, ampak to ni Bhagavad-gita, kakršna je. Bhagavad-gito moramo sprejeti tako, kakršna je, preko nasledstva duhovnih učiteljev, o katerem govori ta verz: Gospod jo je izgovoril bogu Sonca, bog Sonca Manuju, Manu pa svojemu sinu Iksvakuju.