VERZ 4

manyase yadi tac chakyam maya drastum iti prabho
yogesvara tato me tvam darsayatmanam avyayam

manyase – misliš; yadi – če; tat – to; sakyam – mogoče; maya – od mene; drastum – videti; iti – tako; prabho – o Gospod; yoga-isvara – o gospodar vseh mističnih moči; tatah – potem; me – meni; tvam – Ti; darsaya – pokaži; atmanam – Sebe; avyayam – večnega.

Če misliš, da sem sposoben uzreti Tvoje kozmično telo, o Gospod, gospodar vseh mističnih moči, potem mi, prosim, pokaži ta brezmejni kozmični Jaz.

KOMENTAR: Rečeno je, da z materialnimi čuti ni mogoče ne videti, ne slišati, ne spoznati, ne zaznati Vsevišnjega Gospoda, Krsne. Kdor pa že od začetka služi Gospodu s transcendentalno ljubeznijo, Ga lahko vidi, saj se mu Gospod razodene. Vsako živo bitje je le duhovna iskra, zato ne more videti ali razumeti Vsevišnjega Gospoda. Arjuna se kot bhakta ne zanaša na sposobnosti svojega uma, temveč priznava, da je živo bitje omejeno, Krsna pa nedoumljiv. Arjuna je vedel, da živo bitje ne more razumeti brezmejnega. Če pa se brezmejni sam razodene, lahko živo bitje po Njegovi milosti razume naravo brezmejnega. V tem verzu je pomembna tudi beseda yogesvara; Gospod ima namreč nepojmljivo moč. Če želi, se lahko milostno razodene živemu bitju, čeprav je brezmejen. Arjuna zato prosi Krsno, naj mu izkaže Svojo nepojmljivo milost. Ne ukazuje Mu, saj se Krsna ni dolžan razodeti nikomur, ki se Mu popolnoma ne preda in Mu ne začne vdano služiti. Tisti, ki se opirajo na sposobnosti svojega uma, zato ne morejo videti Krsne.