VERZ 72
esa brahmi sthitih partha nainam prapya vimuhyati
sthitvasyam anta-kale 'pi brahma-nirvanam rcchati
esa – ta; brahmi – duhovni; sthitih – položaj; partha – o Prthin sin; na – nikoli; enam – ta; prapya – ko doseže; vimuhjati – je zmeden; sthitva – ko je; asyam – v tem; anta-kale – na koncu življenja; api – tudi; brahma-nirvanam – duhovno kraljestvo Boga; rcchati – doseže.
To je duhovno in božansko življenje, in kdor ga doseže, se reši iluzije.Če je v takem stanju tudi v trenutku smrti, lahko vstopi v Božje kraljestvo.
KOMENTAR: Zavest Krsne ali božansko zavest lahko dosežemo takoj, v sekundi, lahko pa se zgodi, da je ne dosežemo niti po milijonih življenj. Potrebno je samo, da doumemo in sprejmemo resnico o zavesti Krsne. Khatvahga Maharaja je to stopnjo dosegel, ko se je le nekaj trenutkov pred smrtjo predal Krsni. Nirvana pomeni konec materialističnega živ-ljenja. Po budistični filozofiji sledi materialnemu življenju samo praznina, Bhagavad-gita pa uči drugače. Pravo življenje se začne, ko se materialno življenje konča. Za okorele materialiste je dovolj, če vedo, da morajo opustiti materialističen način življenja, za duhovno napredne ljudi pa se po materialističnem življenju začne novo življenje. Kdor ima to srečo, da pred koncem življenja postane zavesten Krsne, takoj doseže stopnjo brahma-nirvane. Med Božjim kraljestvom in vdanim služenjem Gospodu ni razlike. Ker sta oba absolutna, je transcendentalno ljubeče služenje Gospodu enako bivanju v duhovnem kraljestvu. V materialnem svetu zadovoljujemo čute, v duhovnem svetu pa delujemo z zavestjo Krsne. Kdor že v tem življenju razvije zavest Krsne, v trenutku doseže Brahman, in kdor je zavesten Krsne, je nedvomno že vstopil v Božje kraljestvo.
Brahman je nasprotje materije. Brahmi sthiti torej pomeni »ne na ravni materialnega delovanja«. Vdano služenje Gospodu je v Bhagavad--giti opisano kot stanje osvobojenosti (sa gunan samatityaitan brahma--bhuyaya kalpate). Brahmi sthiti je torej rešitev iz suženjstva materiji.
Srila Bhaktivinoda Thakura je drugo poglavje Bhagavad-gite označil kot povzetek celotnega besedila. Teme, ki jih obravnava Bhagavad--gita, so karma-yoga, jnana-yoga in bhakti-yoga. V tem poglavju sta bili nazorno predstavljeni karma-yoga in jnana-yoga, na kratko pa tudi bhakti-yoga, kar je vsebina celotne Gite.
Tako se končajo Bhaktivedantova pojasnila drugega poglavja Srimad Bhagavad-gite z naslovom »Povzetek Gite«.