VERZ 19

iti ksetram tatha jnanam jneyam coktam samasatah
mad-bhakta etad vijnaya mad-bhavayopapadyate

iti – tako; ksetram – polje delovanja (telo); tatha – tudi; jnanam – znanje; jneyam – predmet spoznavanja; ca – tudi; uktam – opisano; uživalec in zavest samasatah – na kratko; mat-bhaktah – Moj bhakta; etat – vse to; vijnaya – ko razume; mat-bhavaya – Mojo naravo; upapadyate – doseže.

Tako sem ti na kratko opisal polje delovanja [telo], znanje in predmet spoznavanja. Samo Moji bhakte lahko vse to pravilno razumejo in si tako pridobijo naravo, kakršna je Moja.

KOMENTAR: Gospod je na kratko opisal telo, znanje in predmet spoznavanja. Znanje obsega poznavanje trojega: poznavalca polja delovanja, predmeta spoznavanja in metode pridobivanja znanja. Skupaj jim pravimo vijnana, znanost o znanju. Popolno znanje si lahko neposredno pridobijo le Gospodovi čisti bhakte in nihče drug. Monisti pravijo, da se te tri sestavine znanja nazadnje zlijejo v eno, bhakte pa se s tem ne strinjajo. Imeti oziroma pridobiti si znanje pomeni spoznati samega sebe v odnosu s Krsno. Naša zdajšnja zavest je materialna, kakor hitro pa jo usmerimo na Krsnova dejanja in doumemo, da je Krsna vse, si pridobimo pravo znanje. Znanje ni torej nič drugega kot začetek popolnega razumevanja vdanega služenja. To bo podrobno pojasnjeno v petnajstem poglavju.

Če povzamemo: v verzih 6 in 7, od besede maha-bhutani pa do cetana dhrtih, Krsna razčlenjuje materialne elemente in nekatere življenjske simptome, ki vsi skupaj sestavljajo telo ali polje delovanja. Verzi 8 do 12, od besede amanitvam do tattva-jnanartha-darsanam, opisujejo pot do znanja, ki nam omogoča razumeti oba poznavalca polja delovanja – dušo in Naddušo. Verzi 13 do 18, od anadi mat-param do hrdi sarvasya visthitam, pa govorijo o duši in Vsevišnjem Gospodu ali Nadduši.

Tako smo se seznanili s trojim: s poljem delovanja (telesom), z metodo pridobivanja znanja ter z dušo in Naddušo. Ta verz posebej poudarja, da lahko to troje jasno razumejo samo Gospodovi čisti bhakte. Taki bhakte imajo popolno korist od Bhagavad-gite in edini dosežejo najvišji cilj, naravo Vsevišnjega Gospoda, Krsne. Z drugimi besedami, nihče razen bhakt ne more razumeti Bhagavad-gite in doseči njenega cilja.