VERZ 37

sri-bhagavan uvaca

kama esa krodha esa rajo-guna-samudbhavah
mahasano maha-papma viddhy enam iha vairinam

sri-bhagavan uvaca – Vsevišnji Gospod je rekel; kamah – poželenje; esah – to; krodhah – jeza; esah – ta; rajah-guna – gune strasti; samud-bhavah – rojen iz; maha-asanah – vseuničujoči; maha-papma – zelo grešen; viddhi – vedi; enam – tega; iha – v materialnem svetu; vairinam – največjega sovražnika.

Vsevišnji Gospod je rekel: To je samo poželenje, Arjuna, ki se rodi iz stika z materialno guno strasti in se kasneje preobrazi v jezo ter je vseuničujoči grešni sovražnik sveta.

KOMENTAR: Ko živo bitje pade v materialni svet, se njegova večna ljubezen do Krsne v stiku z guno strasti preobrazi v poželenje. Ljubezen do Boga se spremeni v poželenje, kakor se mleko v stiku s kislo tamarindo spremeni v jogurt. Nepotešeno poželenje se spremeni v jezo, jeza v iluzijo, zaradi iluzije pa moramo ostati v materialnem svetu. Poželenje je zato največji sovražnik živega bitja in le zaradi njega ostane čisto živo bitje ujeto v materialni svet. Jeza je izraz gune nevednosti; vpliv teh dveh gun (strasti in nevednosti) se kaže kot jeza in njene posledice. Če se iz gune strasti ne spustimo do gune nevednosti, temveč se s predpisanim načinom življenja in delovanja dvignemo do gune vrline, se lahko z duhovno navezanostjo izognemo padcu, ki je posledica jeze.

Vsevišnji Gospod se je razširil v mnoštvo, da bi užival Svojo večno naraščajočo duhovno blaženost. Živa bitja so sestavni delci te duhovne blaženosti. Imajo tudi delno neodvisnost, toda če jo zlorabijo in se njihov duh služenja spremeni v željo po čutnemu uživanju, jih premaga poželenje. Gospod je ustvaril materialni svet, da bi pogojene duše v njem lahko potešile svoje poželenje. Ko jih dolgotrajno delovanje, h kateremu jih prisili poželenje, povsem izčrpa, pa začnejo poizvedovati o svojem pravem položaju.

K temu poizvedovanju nas na samem začetku spodbujajo Vedanta--sutre z besedami athato brahma-jijnasa: poizvedovati moramo o Vsevišnjem. Vsevišnji je v Srimad-Bhagavatamu opisan z besedami janmady asya yato 'nvayad itaratas ca: »Vrhovni Brahman je izvor vsega.« Vsevišnji je torej tudi izvor poželenja. Če poželenje spremenimo v ljubezen do Vsevišnjega ali v zavest Krsne – če vse želje usmerimo h Krsni – lahko poželenje in jezo poduhovimo. Hanuman, veliki služabnik Gospoda Rame, je izrazil svojo jezo tako, da je zažgal Ravanovo zlato mesto, s čimer pa je postal največji Gospodov bhakta. Tudi v Bhagavad-giti Gospod spodbuja Arjuno, naj v Njegovo zadovoljstvo uporabi jezo proti svojim sovražnikom. Če poželenje in jezo uporabimo za Krsno, nista več naša sovražnika, temveč prijatelja.