VERZI 5-7

pitāmahā me samare 'marañjayair
devavratādyātirathais timiṅgilaiḥ
duratyayaṁ kaurava-sainya-sāgaraṁ
kṛtvātaran vatsa-padaṁ sma yat-plavāḥ

drauṇy-astra-vipluṣṭam idaṁ mad-aṅgaṁ
santāna-bījaṁ kuru-pāṇḍavānām
jugopa kukṣiṁ gata ātta-cakro
mātuś ca me yaḥ śaraṇaṁ gatāyāḥ

vīryāṇi tasyākhila-deha-bhājām
antar bahiḥ pūruṣa-kāla-rūpaiḥ
prayacchato mṛtyum utāmṛtaṁ ca
māyā-manuṣyasya vadasva vidvan

Moj ded Ardžuna in ostali Pandave so v zavetju čolna Krišnovih lotosovih stopal prepluli ocean bojnega polja Kurukšetre, kjer bi jih poveljniki kot je Bhišmadeva zlahka pogoltnili, tako kot velika riba pogoltne malo. Čeprav je ta ocean zelo težko prečkati, so ga po milosti Gospoda Krišne moji dedje zlahka prečkali, kakor da bi prestopili sledove teleta, ki so se vtisnili v zemljo. Moja mati se je predala lotosovim stopalom Gospoda Krišne in zato je Gospod s Sudaršana-čakro v roki vstopil v njeno maternico in zaščitil moje telo, telo poslednjega potomca Kurujev in Pandav, ki bi ga Ašvatamino ognjeno orožje skorajda sežgalo. Gospod Šri Krišna, ki se s Svojo močjo pojavlja znotraj in izven materialno pogojenih živih bitij v oblikah večnega časa – kot Paramatma in kot virat-rupa – je vsem podaril osvoboditev, bodisi kot kruta smrt bodisi kot življenje. Prosim te, razsvetli me z opisovanjem Njegovih transcendentalnih lastnosti.

SMISEL: V Šrimad-Bhagavatamu (10.14.58) je rečeno:

samasrita ye pada-pallava-plavam
mahat-padam punya-yaso murareh
bhavambudhir vatsa-padam param padam
padam padam yad vipadam na tesam

»Za tistega, ki je sprejel čoln Gospodovih lotosovih stopal, ki je zavetje vesoljne manifestacije in je znan kot Murari ali sovražnik demona Mure, je ocean materialnega sveta podoben vodi v odtisu teličkovega parklja. Njegov cilj je param padam ali Vaikuntha, kraj kjer ni materialnih bed, ne pa kraj, kjer na vsakem koraku preži nevarnost.«

Gospod Krišna takoj nudi zaščito tistemu, ki vzame zavetje Njegovih lotosovih stopal. Gospod obljublja v Bhagavad-giti (18.66) – aham tvam sarva-papabhyo moksyayisyami ma sucah: »Osvobodil te bom vseh grešnih posledic. Ne boj se.« Ko vzame zavetje Gospoda Krišne, dobi oseba s tem najvarnejšo zščito. Tako so vsi Pandave, ko so vvzeli zaščito lotosovih stopal Krišne, bili na varni strani bojnega polja Kurukšetre. Maharadža Parikšit se je zato počutil dolžnega misliti na Krišno v poslednjih dnevih svojega življenja. To je idealen rezultat zavesti Krišne: ante narayana-smrtir. Če se oseba v trenutku smrti lahko spomni Krišne, je njeno življenje uspešno. Maharadža Parikšit se je tako zaradi svojih številnih obveznosti do Krišne inteligentno odločil, da bo nenehno mislil na Krišno tekom svojih poslednjih dni svojega življenja. Krišna je na bojnem polju Kurukšetre rešil Pandave, dedove Maharadže Parikšita, pa tudi samega Maharadža Parikšita, ko ga je napadla Ašvatthamina brahmastra. Krišna je bil prijatelj in oboževano Božanstvo družine Pandav. Razen Njegovega osebnega stika s Panduji, je Krišna Nad-duša vseh živih bitij in daje vsem osvoboditev, tudi če kdo ni čisti bhbakta. Na primer, Kamsa sploh ni bil bhakta, vendar mu je Krišna kljub temu podaril osvoboditev ko ga je ubil. Zavest Krišne je blagodejna za vsakogar, ne glede na to, ali je oseba čisti bhakta ali abhakta. To je slava zavesti Krišne. Upoštevajoč vse to, le kdo ne bi sprejel zavetja lotosovih stopal Krišne? Krišna je v tem verzu opisan kot maya-manusya, ker se pojavlja prav kakor človeško bitje. Ni primoran, da bi prišel sem, kakor so karmiji ali navadna živa bitja, temveč se pojavlja s Svojo notranjo energijo (sambhavamy atma-mayaya) samo, da bi izkazal milost padlim pogojenim dušam. Krišna je zmeraj utemeljen v Svojem izvornem položaju kot sac-cid-ananda-vigraha in vsakdo, ki Ga služi, je prav tako utemeljen v svoji izvorni, duhovni identiteti (svarupena vyavasthitih). To je najvišja popolnost človeškega življenja.