VERZ 27

soka-harsa-bhaya-dvesa
lobha-moha-madanvitah
mitho ghnantam na pasyanti
bhavair bhavam prthag-drsah

Osebe, ki vse vidijo ločeno od Gospoda, so prežete z materialnimi lastnostmi, žalostjo, radostjo, strahom, zavistjo, pohlepom, iluzijo in norostjo. Takšne osebe se nahajajo pod vplivom neposrednega vzroka, ki ga poskušajo izničiti, ker nimajo znanja o posrednem, vrhovnem vzroku, Božanski Osebnosti.

SMISEL: Krišna je vzrok vseh vzrokov (sarva-karana-karanam), kdor pa ni povezan s Krišno, je vznemirjen z neposrednimi vzroki in si ne more pomagati, da ne bi videl stvari ločene in različne. Kadar sposoben zdravnik zdravi bolnika, poskuša najti prvobtni vzrok bolezni in ga ne zmedejo simptomi tega prvobitnega vzroka. Podobno bhakta nikoli ni vznemirje s preobrati v življenju. Tat te nukampam susamiksmanah (Bhag. 10.14.8). Ko se znajde v težavah, bhakta razume, da sedaj trpi posledice svojih preteklih grešnih dejanj, čeprav so te posledice po milosti Vrhovne Božanske Osebnosti zelo majhne. Karmani nirdahati kintu ca bhakti-bhajam (Brahma-samhita 5.54). Ko bhakta, ki je vzel zaščito Vrhovne Božanske Osebnosti, mora trpeti zaradi svojih prejšnjih dejanj, po Gospodovi milosti trpi le malo. Čeprav je njegova bolezen rezultat napak storjenih v preteklosti, bhakta pristane na trpljenje in prenaša takšne nadloge in je popolnoma odvisen od Vrhovne Božanske Osebnosti. Tako na njega nikoli ne vplivajo materialna stanja žalosti, radosti, strahu, itn. Bhakta zmeraj vidi, da je vse povezano z Vrhovno Božansko Osebnostjo. Šrila Madhvačarya navaja Bhavisya Purano in pravi:

bhagavad-darsanad yasya
virodhad darsanam prthak
prthag-drstih sa vijneyo
na tu sad-bheda-darsanah