VERZ 34

tataḥ pravayaso gopās
tokāśleṣa-sunirvṛtāḥ
kṛcchrāc chanair apagatās
tad-anusmṛty-udaśravaḥ

Starejši pastirji so občutili veliko srečo, ko so objemali svoje sinove. Zatem so jih zelo težko, postopoma in nejevoljno nehali objemati in se vrnili v gozd. Ko so se spominjali svojih sinov, so jim solze lile iz oči.

SMISEL: Pastirji so se v začetku jezili, ker so krave občutile privlačnost do telet, vendar so, ko so se spustili s hriba, tudi sami občutili privlačnost do svojih sinov, zato so jih objeli.