VERZ 13

naiṣātiduḥsahā kṣun māṁ
tyaktodam api bādhate
pibantaṁ tvan-mukhāmbhoja-
cyutaṁ hari-kathāmṛtam

Zaradi prisege, ki sem jo dal pred smrtjo, sem celo prenehal piti vodo, a me kljub temu lakota in žeja, ki ju je zelo težko prenašati, ne motita, ker pijem nektar pogovorov o Krišni, ki izvirajo iz lotosovih ust tvojega gospostva.

SMISEL: Ko se je pripravljal, da bi dočakal smrt, ki bi ga naj doletela v sedmih dneh, je Maharadža Parikšit prenehal jesti in piti. Kot človeško bitje, je zagotovo bil lačen in žejen in zato bi si Šukadev Gosvami lahko želel prekiniti opisovanje transcendentalnih tem o Krišni, vendar Maharadža Parikšit, navkljub postu sploh ni bil utrujen. Dejal je: »Lakota in žeja zaradi posta me sploh ne vznemirjata. Nekoč, ko sem bil zelo žejen, sem odšel v ašramo Šamika Munija da bi pil vodo, a mi je muni ni dal. Zato sem ovil mrtvo kačo okrog njegovih ramen in zaradi tega me je deček brahmana preklel. Vendar, sedaj sem popolnoma pripravljen. Lakota in žeja me sploh ne vznemirjata.« To kaže na to, da na duhovni ravni ne obstaja utrujenost, čeprav na materialnem nivoju obstajajo vznemirjenja zaradi lakote in žeje.

Cel svet trpi zaradi duhovne žeje. Vsako živo bitje je Brahman ali duhovna duša in potrebna mu je duhovna hrana, da bi potešilo svojo lakoto in žejo. Na nesrečo je svet v popolni nevednosti glede nektarja krsna-katha. Gibanje za zavest Krišne torej predstavlja blagoslov za filozofe, teologe in ostale ljudi. Krišna in krsna-katha sta zagotovo čarobno privlačna. Zato se Absolutna Resnica imenuje Krišna, najprivlačnejši.

Beseda amrta, ki kaže na mesec, je prav tako pomembna, beseda ambhuja pa pomeni »lotos«. Ugodni lunini žarki in prijeten lotosov vonj prinašajo zadovoljtvo vsakomur, ki posluša krsna-katha z ustnic Šukadeva Gosvamija. Kot je rečeno:

matir na krsne paratah svato va
mitho bhipadyeta grha-vratanam
adanta-gobhir visatam tamisram
punah punas carvita-carvananam

»Zaradi svojih neobvladanih čutil, osebe, ki so predane materialističnemu življenju, napredujejo k peklenskim pogojem in znova in znova žvečijo to, kar je že prežvečeno. Njihove naklonjenosti do Krišne nikoli ne prebudijo ne navodila drugih ne njihovi lastni napori, kot tudi oboje hkrati ne.« (Bhag. 7.5.30) V tem trenutku je vsa človeška družba zaposlena z žvečenjem prežvečenega (punah punas carvita-crvananam). Ljudje so se pripravljeni podvreči mrtyu-samsara-vartmani, rojevanju v eni življenjski obliki, umiranju, sprejemanju druge oblike in ponovnemu umiranju. Da bi se prekinilo to ponavljajoče se rojevanje in umiranje, je absolutno nujna krsna-katha ali zavest Krišne. Vendar če ne poslušamo o Krišni od samorealizirane osebe kot je Šukadev Gosvami, ne moremo okusiti nektarja krsna-katha, ki odpravi vso materialno utrujenost, niti ne moremo uživati v blaženem življenju transcendentalnega bivanja. Iz izkušenj v gibanju za zavest Krišne lahko vidimo, da tisti, ki so občutili nektar krsna-katha, izgubijo vse materialne želje, medtem ko tisti, ki ne morejo razumeti Krišne ali krsna-katha, imajo življenje v zavesti Krišne za »pranje možganov« in »upravljanje z umom«. Medtem ko bhakte uživajo v duhovni blaženosti, se abhakte čudijo, da so bhakte pozabili na materialno hrepenenje.