VERZA 31-32

catuḥ-śataṁ pāribarhaṁ
gajānāṁ hema-mālinām
aśvānām ayutaṁ sārdhaṁ
rathānāṁ ca tri-ṣaṭ-śatam

dāsīnāṁ sukumārīṇāṁ
dve śate samalaṅkṛte
duhitre devakaḥ prādād
yāne duhitṛ-vatsalaḥ

Devakin oče, kralj Devaka, je bil zelo privržen svoji hčeri. Ko sta Devaki in njen mož zapuščala dom, ji je dal za doto štiristo slonov, lepo okrašenih z zlatimi venci, deset tisoč konj, sto osem tisoč kočij in dvesto čednih, mladih služkinj, bogato okrašenih z nakitom.

SMISEL: Sistem dajanja dote hčeri že dolgo obstaja v vedski civilizaciji. Celo danes, sledeč enak sistem, bo oče, ki ima denar, dal bogato doto svoji hčeri. Hči nikoli ne deduje očetove lastnine in zato ljubeč oče mora dati svoji hčeri ob poroki čim več lahko. Po vedskem sistemu, dota nikoli ni nezakonita. Seveda, dota, ki ga je Devaka dal Devaki, ni bila običajna. Devaka je bil kralj in zato je dal doto dostojno njegovega kraljevskega položaja. Celo od navadnega človeka, še posebej pripadnika višjih razredov, brahman, kšatriy ali vaišiy, se pričakuje, da bo dal svoji hčeri bogato doto. Hči po poroki takoj odide v hišo svojega moža, brat pa običajno iz privrženosti do sestre spremlja svojo sestro in zeta. Temu sistemu je sledil Kamsa. Vse to so stari običaji družbe, ki temelji na varnašrama-dharmi, ki se sedaj napačno imenuje hindujska. Ti starodavni običaji so tukaj lepo opisani.