Skoči na glavno vsebino

VERZA 65-66

ṛṣer vinirgame kaṁso
yadūn matvā surān iti
devakyā garbha-sambhūtaṁ
viṣṇuṁ ca sva-vadhaṁ prati

devakīṁ vasudevaṁ ca
nigṛhya nigaḍair gṛhe
jātaṁ jātam ahan putraṁ
tayor ajana-śaṅkayā

Ko je veliki svetnik Narada odšel, je Kamsa razmislil o tem, da so vsi člani dinastije Yadujev polbogovi in da vsak otrok, ki se rodi iz Devakine maternice, bi lahko bil Višnu. Ker se je bal smrti, je pahnil Vasudevo in Devaki v ječo in jima nadel železne okove. Bal se je, da bi lahko vsak otrok bil Višnu, zato jih je ubil enega za drugim zaradi prerokbe, da ga bo ubil Višnu.

SMISEL: Šrila Jiva Gosvami je v svojih oppombah k temu verzu opisal kako je Narada Muni o tem obvestil Kamso. Ta dogodek je opisan v Hari-vamsi. Narada Muni je po volji usode obiskal Kamso, Kamsa pa ga je zelo lepo sprejel. Zato ga je Narada obvestil, da bi katerikoli izmed Devakinih sinov lahko bil Višnu. Tako je svetoval Kamsi, da naj ne prizanese nobenemu izmed Devakinh otrok, ker bi ga naj ubil Višnu. Naradov namen je bil, da Kamsa z ubijanjem otrok poveča svoje grešne dejavnosti, tako da se bo Krišna hitro pojavil in ga ubil. Ko je slišal navodila Narada Munija, je Kamsa ubil vse Devakine otroke, enega za drugim.

Beseda ajana-sankaya kaže na to, da se Gospod Višnu nikoli ne rodi (ajana) in da se je zato pojavil kot Krišna, in se rodil kot človeško bitje (manusim tanum asritam). Kamsa je poskušal ubiti vse Devakine in Vasudevove otroke, čeprav je vedel, da Višnu, če se bo rodil, ne more biti ubit. Tako se je tudi zgodilo. Ko se je Višnu pojavil kot Krišna, Ga Kamsa ni mogel ubiti. Ravno nasprotno, Krišna je ubil Kamso. Morali bi razumeti kako Krišna, ki se rodi na transcendentalen način, ubija demone, sam pa nikoli ne more biti ubit. Kdor tako s pomočjo šaster popolnoma razume spozna Krišno, postane nesmrten. Gospod pravi v Bhagavad-giti (4.9):

janma karma ca me divyam
evam yo vetti tattvatah
tyaktva deham punar janma
naiti mam eti so rjuna

»O Ardžuna, tisti, ki pozna transcendentalno naravo Moje pojavitve in Mojih dejavnosti, se po odhodu iz telesa ne rodi ponovno v tem materialnem svetu, temveč doseže Moje večno prebivališče.«