TEKST 9

pariniṣṭhito 'pi nairguṇya
uttama-śloka-līlayā
gṛhīta-cetā rājarṣe
ākhyānaṁ yad adhītavān

pariniṣṭhitaḥ – popolnoma razsvetljen; api – kljub temu; nairguṇye – v transcendenci; uttama – razsvetljen; śloka – verz; līlayā – do iger; gṛhīta – čuteč privlačnost; cetāḥ – pozornost; rājarṣe – o svetniški kralj; ākhyānam – prikaz; yat – ta; adhītavān – sem preštudiral.

O svetniški kralj, ni dvoma, da sem bil dovršeno utrjen v transcendenci, a me je vseeno pritegnila upodobitev iger Vsevišnjega Gospoda, ki ga opisujejo z razsvetljenimi verzi.

SMISEL: Transcendentalist Absolutno Resnico najprej spozna kot brezosebni Brahman s filozofsko spekulacijo, pozneje, ko dalje napreduje v transcendentalnem znanju, pa kot Naddušo. Toda če impersonalista po Gospodovi milosti razsvetlijo višje izjave Śrīmad-Bhāgavatama, se tudi on spreobrne v transcendentalnega bhakto Božanske Osebnosti. Ljudje s skromnim znanjem se ne morejo prilagoditi predstavi o osebnosti Absolutne Resnice, tako da neinteligentni impersonalisti z obžalovanjem govorijo o Gospodovih osebnih dejanjih; toda razlogi in argumenti v povezavi s transcendentalno metodo približevanja Absolutni Resnici pomagajo celo neomajnemu impersonalistu, da ga pritegnejo Gospodova osebna dejanja. Osebnosti, kakor je Śukadeva Gosvāmī, ne more pritegniti nobena posvetna dejavnost, ko pa se takšen bhakta prepriča v višjo metodo, ga vsekakor pritegnejo Gospodova transcendentalna dejanja. Gospod je transcendentalen, kakor so transcendentalna tudi Njegova dejanja; ni niti nedejaven niti brezoseben.