TEKST 3
kathayasva mahābhāga
yathāham akhilātmani
kṛṣṇe niveśya niḥsaṅgaṁ
manas tyakṣye kalevaram
kathayasva – prosim, pripoveduj dalje; mahābhāga – o presrečni; yathā – kolikor; aham – jaz; akhila-ātmani – na Vrhovno Dušo; kṛṣṇe – Gospoda Śrī Kṛṣṇo; niveśya – osredotočil; niḥsaṅgam – osvobojen materialnih prvin; manaḥ – um; tyakṣye – naj zapustim; kalevaram – telo.
O presrečni Śukadeva Gosvāmī, prosim te, nadaljuj s pripovedovanjem Śrīmad-Bhāgavatama, da lahko um osredotočim na Vrhovno Dušo, Gospoda Kṛṣṇo, in tako popolnoma osvobojen materialnih prvin zapustim telo.
SMISEL: Kdor se popolnoma posveti poslušanju transcendentalnih pripovedi, zapisanih v besedilu Śrīmad-Bhāgavatama, se ob tem stalno druži z Vrhovno Dušo, Śrī Kṛṣṇo. Stalno družiti se z Vsevišnjim Gospodom Kṛṣṇo pa pomeni osvoboditi se materialnih prvin. Gospod Kṛṣṇa je kakor sonce, materialna onesnaženost pa je kot tema. Tako kot sonce s svojo prisotnostjo razprši temo, se s stalno zaposlitvijo v družbi Gospoda Śrī Kṛṣṇe znebimo okuženosti z materialnimi prvinami. Okuženost z materialnimi prvinami je vzrok ponavljajočega se rojevanja in umiranja, osvoboditev od materialnih prvin pa je transcendenca. Po milosti Śukadeve Gosvāmīja, ki je Mahārāji Parīkṣitu razkril to skrivnost o osvoboditvi, je bil kralj zdaj samospoznana duša, saj je izvedel, da je najvišja življenjska popolnost spominjati se Nārāyaṇe na koncu življenja. Mahārāji Parīkṣitu je bilo usojeno, da mora po sedmih dneh zapustiti telo, zato se je hotel še naprej spominjati Gospoda, družeč se z Njim s pomočjo vsebine Śrīmad-Bhāgavatama, da bo lahko odšel iz telesa pri polni zavesti o prisotnosti Gospoda Śrī Kṛṣṇe, Vrhovne Duše.
Poslušanje Śrīmad-Bhāgavatama, kakršnega prirejajo profesionalci, se razlikuje od transcendentalnega poslušanja Mahārāje Parīkṣita. Mahārāja Parīkṣit je bil duša, ki je spoznala Absolutno Resnico, Śrī Kṛṣṇo, Božansko Osebnost. Materialist, ki hoče uživati sadove svojih dejanj, ni samospoznana duša, saj si od svojega tako imenovanega poslušanja Śrīmad-Bhāgavatama obeta materialno korist. Občinstvo, ki posluša profesionalčevo recitiranje Śrīmad-Bhāgavatama, lahko iz tega vsekakor izvleče neko materialno korist po svoji želji, toda to ne pomeni, da je takšno hlinjeno enotedensko poslušanje Śrīmad-Bhāgavatama prav tako dobro kot Parīkṣitovo poslušanje.
Dolžnost razumnih ljudi je, da Śrīmad-Bhāgavatam poslušajo od samospoznane duše in ne dovolijo, da jih profesionalci vodijo za nos. S takšnim poslušanjem moramo nadaljevati do konca življenja, da se lahko dejansko transcendentalno družimo z Gospodom in dosežemo osvoboditev zgolj s poslušanjem Śrīmad-Bhāgavatama.
Mahārāja Parīkṣit je že pretrgal vse vezi s svojim kraljestvom in z družino, najbolj privlačnima aspektoma materializma, še vedno pa se je zavedal svojega materialnega telesa. S pomočjo stalnega druženja z Gospodom se je hotel osvoboditi tudi tega jarma.