TEKST 19

kārya-kāraṇa-kartṛtve
dravya-jñāna-kriyāśrayāḥ
badhnanti nityadā muktaṁ
māyinaṁ puruṣaṁ guṇāḥ

kārya – učinek; kāraṇa – vzrok; kartṛtve – v delovanju; dravya – materialnega; jñāna – znanje; kriyā-āśrayāḥ – ki se javlja s temi simptomi; badhnanti – pogojujejo; nityadā – večno; muktam – transcendentalno; māyinam – pod vplivom materialne energije; puruṣam – živo bitje; guṇāḥ – prvine materialne narave.

Tri prvine materialne narave, ki se dalje razodevajo kot snov, znanje in delovanje, z vzroki in učinki pogojujejo večno transcendentalno živo bitje in ga delajo odgovornega za takšno delovanje.

SMISEL: Večno transcendentalna živa bitja so med notranjo in zunanjo energijo, zato jim rečemo Gospodova mejna energija. Živa bitja v resnici ne bi smela postati tako odvisna od materialne energije, toda ker se jih je polastil lažni duh gospodovanja nad materialno energijo, pridejo pod njen vpliv in jih pogojijo tri prvine materialne narave. Gospodova zunanja energija prekrije čisto védenje živega bitja o njegovem večnem bivanju z Gospodom; to prekrivalo je tako nespremenljivo, da je videti, da pogojena duša večno živi v nevednosti. Takšno je čudežno delovanje māye ali zunanje energije, ki se kaže, kot da ima materialni izvor. Materialistični znanstvenik zaradi prekrivajoče moči materialne energije ne more videti onstran materialnih vzrokov, toda v resnici za materialnimi pojavi stojijo adhibhūta, adhyātma in adhidaiva, ki jih pogojena duša v nevednosti ne more videti. Adhibhūta vključuje ponavljanje rojstev in smrti s starostjo in boleznimi, adhyātma duhovno dušo pogojuje, adhidaiva pa je upravni sistem. To so materialne pojavnosti vzroka in učinka, ki pogojene akterje delajo odgovorne za njihovo delovanje. Navsezadnje so to pojavnosti pogojenega stanja, osvoboditev od takšnega pogojenega stanja pa je najvišja popolnost, ki jo človek lahko doseže.