TEKST 49–50

kṣattuḥ kauśāraves tasya
saṁvādo 'dhyātma-saṁśritaḥ
yad vā sa bhagavāṁs tasmai
pṛṣṭas tattvam uvāca ha

brūhi nas tad idaṁ saumya
vidurasya viceṣṭitam
bandhu-tyāga-nimittaṁ ca
yathaivāgatavān punaḥ

kṣattuḥ – Vidurove; kauśāraveḥ – kot tudi Maitreyeve; tasya – njune; saṁvādaḥ – novice; adhyātma – glede transcendentalnega znanja; saṁśritaḥ – polne; yat – ki; vā – vse drugo; saḥ – on; bhagavān – njegova milost; tasmai – njega; pṛṣṭaḥ – je vprašal; tattvam – resnico; uvāca – odgovoril; ha – v preteklosti; brūhi – prosim te, povej; naḥ – nam; tat – te téme; idam – tukaj; saumya – o plemeniti; vidurasya – o Vidurovih; viceṣṭitam – dejanjih; bandhu-tyāga – odpovedi prijateljem; nimittam – vzrok; ca – tudi; yathā – kot; eva – tudi; āgatavān – se je vrnil; punaḥ – znova (domov).

Śaunaka Ṛṣi je dejal: Prosim te, da nam poveš, o čem sta se pogovarjala Vidura in Maitreya, ki sta govorila o transcendentalnih temah, ter kaj je vprašal Vidura in kaj je odgovoril Maitreya. Povej nam tudi, kaj je bil razlog, da je Vidura prekinil stike z družinskimi člani, in zakaj se je zopet vrnil domov. Prav tako te prosim, da nam poveš, kaj je Vidura počel med bivanjem v romarskih krajih.

SMISEL: Śrī Sūta Gosvāmī je govoril o ustvarjanju in uničevanju materialnega sveta, toda ṛṣiji na čelu s Śaunako so bili očitno bolj naklonjeni poslušanju o transcendentalnih temah, ki so na višji ravni od fizičnih. Obstajata dve vrsti ljudi: tisti, ki so preveč zasvojeni z grobosnovnim telesom in materialnim svetom, in tisti – na višji ravni – ki jih bolj zanima transcendentalno znanje. Śrīmad-Bhāgavatam lahko zadovolji oboje, tako materialiste kot transcendentaliste. Vsi ljudje bodo imeli korist od poslušanja Śrīmad-Bhāgavatama, ne glede na to, ali poslušajo o Gospodovih slavnih dejanjih v materialnem svetu ali pa o Njegovih slavnih dejanjih v transcendentalnem svetu. Materialisti se bolj zanimajo za fizične zakone in njihovo delovanje in vidijo čudeže v čarih fizične narave. Včasih zaradi čarov fizične narave pozabijo Gospodovo slavo. Moralo bi jim biti popolnoma jasno, da je začetnik vseh fizičnih dejavnosti in njihovih čudes Vsevišnji Gospod. Vzrok, da vrtnica v vrtu postopoma dobi obliko in barvo ter postane lepa in dišeča, ni slep fizikalni zakon, kot se morda zdi na prvi pogled. Za tem fizikalnim zakonom je uprava popolne zavesti Vsevišnjega Gospoda, sicer se stvari ne bi mogle tako načrtno izoblikovati. Umetnik nariše vrtnico zelo lepo, zelo pozorno in z velikim umetniškim čutom, pa vendar naslikana vrtnica ni tako popolna kot prava vrtnica. Če je to res, kako lahko potem rečemo, da je prava vrtnica dobila obliko brez razuma, ki stoji za njeno lepoto? Takšen sklep je izraz skromnega znanja. Na podlagi zgornjega opisa ustvarjanja in uničevanja moramo vedeti, da je vrhovna zavest vseprisotna, tako da lahko s popolno pozornostjo poskrbi za vse. To je resnica o vseprisotnosti Vsevišnjega Gospoda. Toda ljudje, ki so še bolj neumni od okorelih materialistov, se imajo za transcendentaliste in se ponašajo, kot da imajo takšno vrhovno vseprežemajočo zavest, čeprav tega z ničemer ne dokažejo. Takšni neumneži ne vedo niti, kaj se dogaja za prvim zidom, a se kljub temu lažno ponašajo z vesoljno, vseprežemajočo zavestjo Najvišje Osebe. Poslušanje Śrīmad-Bhāgavatama bo tudi njim v veliko pomoč. Odprlo jim bo oči, tako da bodo lahko spregledali, da človek, ki se ponaša z vrhovno zavestjo, s tem še ne postane vrhovno zavesten. Da ima res takšno vrhovno zavest, mora dokazati v fizičnem svetu. Ṛṣiji iz Naimiṣāraṇye pa so bili nad okorelimi materialisti in lažnimi transcendentalisti, tako da so bili vedno željni izvedeti pravo resnico v transcendentalnih zadevah, o katerih so razpravljale avtoritete.