TEKST 20

śrī-bhagavān uvāca

tvayāhaṁ toṣitaḥ samyag
veda-garbha sisṛkṣayā
ciraṁ bhṛtena tapasā
dustoṣaḥ kūṭa-yoginām

śrī-bhagavān uvāca – vselepi Vsevišnji Gospod je dejal; tvayā – s teboj; aham – Jaz sem; toṣitaḥ – zadovoljen; samyak – popolnoma; veda-garbha – prepojen z Vedami; sisṛkṣayā – zaradi ustvarjanja; ciram – dolgo časa; bhṛtena – zbrano; tapasā – s pokoro; dustoṣaḥ – ki Me zelo težko zadovoljijo; kūṭa-yoginām – lažni mistiki.

Prelepa Božanska Osebnost je nagovorila gospoda Brahmo: O Brahmā, ki si prežet z Vedami, z dolgotrajno pokoro, ki si jo opravljal z željo po ustvarjanju, si Me zelo zadovoljil. Lažni mistiki pa Me težko zadovoljijo.

SMISEL: Obstajata dve vrsti pokore: ena za čutno zadovoljevanje in druga za samospoznavanje. Mnogi lažni mistiki delajo hude pokore za lastno zadovoljstvo, drugi pa delajo hude pokore za zadovoljitev Gospodovih čutov. Vzemimo na primer pokore, namenjene odkritju jedrskega orožja; takšne pokore ne morejo zadovoljiti Gospoda, ker nikakor niso ugodne. Vsakdo se mora že po naravni poti srečati s smrtjo, in če kdo smrt s svojimi pokorami pospeši, Gospodu to ni v zadoščenje. Gospod hoče, da sleherni Njegov delec pride domov k Bogu in tako doseže večno življenje in blaženost, kar je edini namen celotnega materialnega stvarstva. Brahmā je s tem namenom – da bi pravilno uredil proces stvarjenja in tako zadovoljil Gospoda – delal hude pokore. Gospod je bil zaradi tega z Brahmo zelo zadovoljen in ga je navdihnil z vedskim znanjem. Končni namen vedskega znanja je spoznati Gospoda, ne pa to znanje zlorabiti za katerikoli drug namen. Tisti, ki vedsko znanje uporabljajo za druge namene, so znani kot kūṭa-yogīji oziroma lažni transcendentalisti, ki s prikritimi motivi pogubljajo svoja življenja.