TEKST 21

yad-aṅghry-abhidhyāna-samādhi-dhautayā
dhiyānupaśyanti hi tattvam ātmanaḥ
vadanti caitat kavayo yathā-rucaṁ
sa me mukundo bhagavān prasīdatām

yat-aṅghri – čigar lotosova stopala; abhidhyāna – misleč na, vsako sekundo; samādhi – v transu; dhautayā – umita; dhiyā – s takšnim čistim razumom; anupaśyanti – vidijo, sledeč avtoritetam; hi – vsekakor; tattvam – Absolutno Resnico; ātmanaḥ – Vsevišnjega Gospoda in sebe; vadanti – pravijo; ca – tudi; etat – to; kavayaḥ – filozofi ali veliki učenjaki; yathā-rucam – kot on misli; saḥ – On; me – moj; mukundaḥ – Gospod Kṛṣṇa (ki podarja osvoboditev); bhagavān – Božanska Osebnost; prasīdatām – naj bo zadovoljen z mano.

Božanska Osebnost Śrī Kṛṣṇa je ta, ki podarja osvoboditev. Bhakta, ki vsako sekundo misli na Njegova lotosova stopala in gre po stopinjah avtoritet, lahko v transu vidi Absolutno Resnico. Učeni spekulativni umovalci pa o Njem razmišljajo po svoje. Naj bo Gospod zadovoljen z mano.

SMISEL: Mistični yogīji se lahko ustalijo v transu yoge šele po dolgotrajnih naporih, usmerjenih v obvladanje čutov, pri čemer dosežejo samo vizijo Nadduše v vsakomer; čisti bhakta pa se vsako sekundo enostavno spominja Gospodovih lotosovih stopal, s čimer se pri priči ustali v pravem transu, saj se njegov um in razum ob takšnem spoznanju docela očistita bolezni materialnega uživanja. Čisti bhakta se ima za padlega v ocean rojstva in smrti in neprestano moli h Gospodu, naj ga dvigne. Želi si samo, da bi lahko postal drobec transcendentalnega prahu ob Gospodovih lotosovih stopalih. Čisti bhakta po Gospodovi milosti izgubi prav vso privlačnost do materialnega uživanja, in da bi vedno ostal neonesnažen, zmeraj misli na Gospodova lotosova stopala. Kralj Kulaśekhara, véliki Gospodov bhakta, je molil:

kṛṣṇa tvadīya-pada-paṅkaja-pañjarāntam
adyaiva me viśatu mānasa-rāja-haṁsaḥ
prāṇa-prayāṇa-samaye kapha-vāta-pittaiḥ
kaṇṭhāvarodhana-vidhau smaraṇaṁ kutas te

»Moj Gospod Kṛṣṇa, naj se labod mojega uma pri priči potopi do stebel Tvojih lotosovih stopal in se ujame v njihovi mreži; kako bom sicer ob zadnjem dihu, ko mi bo grlo dušil kašelj, lahko mislil Nate?«

Labod in steblo lotosa sta tesno povezana. Primerjava je zato zelo primerna; kdor ne postane labod ali paramahaṁsa, ne more vstopiti v mrežo Gospodovih lotosovih stopal. Brahma-saṁhitā pravi, da celo največji učenjaki med spekulativnimi umovalci ne morejo niti sanjati o Absolutni Resnici, tudi če večno spekulirajo o Njej. Gospod si pridržuje pravico, da se takšnim spekulativnim umovalcem ne odkrije. In ker spekulatorji ne morejo vstopiti v mrežo stebel Gospodovih lotosovih stopal, se vsi njihovi zaključki med seboj razlikujejo, dokler nazadnje ne pristanejo na brezploden kompromis »kolikor sklepov, toliko poti«, kot se komu zdi (yathā-rucam). Toda Gospod ni kot trgovec, ki bi zadovoljeval vse vrste kupcev na tržnici spekulativnih umovalcev. Gospod je, kar je, Absolutna Božanska Osebnost, in zahteva, da se popolnoma predamo samo Njemu. Čisti bhakta, ki hodi po stopinjah prejšnjih ācāriy ali avtoritet, pa lahko vidi Vsevišnjega Gospoda po prozornem posredniku, verodostojnem duhovnem učitelju (anupaśyanti). Čisti bhakta nikoli ne poskuša videti Gospoda s spekulativnim umovanjem, temveč s posnemanjem zgleda ācāriy (mahājano yena gataḥ panthāḥ). Zato se sklepi vajšnavskih ācāriy glede Gospoda in Njegovih bhakt ne razlikujejo. Gospod Caitanya zatrjuje, da je živo bitje (jīva) Gospodov večni služabnik in da je hkrati eno z Gospodom in različno od Njega. Glede te tattve Gospoda Caitanye vse štiri sampradāye vajšnavske šole delijo isto mišljenje (vse štiri priznavajo večno služabništvo Gospodu celo po odrešitvi); noben pooblaščen vajšnavski ācārya ne misli, da je eno z Gospodom.

Čisti Gospodov bhakta, ki se stoodstotno posveča Njegovi službi, po zaslugi te ponižnosti doseže stanje transa, v katerem spozna vse, saj se iskrenemu Gospodovemu bhakti Gospod sam razodene, kot pravi Bhagavad-gītā (10.10). Gospod je gospodar razuma v vsakomer (tudi v abhakti) in Svojemu bhakti nakloni pravilno razumevanje, tako da je čisti bhakta avtomatično razsvetljen s pravo resnico o Gospodu in Njegovih energijah. Gospod se ne razodene zaradi človekove spekulativne moči ali premetavanja besed o Absolutni Resnici. Razkrije se samo bhakti, kadar je popolnoma zadovoljen z njegovim duhom služenja. Śukadeva Gosvāmī ni niti spekulativni umovalec niti spravljivec, ki ima teorijo »kolikor poti, toliko sklepov«. Rajši samo moli h Gospodu in si prizadeva priklicati Njegovo transcendentalno zadovoljstvo. To je prava pot do spoznanja Gospoda.