TEKST 37–40

prajā-patīn manūn devān
ṛṣīn pitṛ-gaṇān pṛthak
siddha-cāraṇa-gandharvān
vidyādhrāsura-guhyakān

kinnarāpsaraso nāgān
sarpān kimpuruṣān narān
mātṝ rakṣaḥ-piśācāṁś ca
preta-bhūta-vināyakān

kūṣmāṇḍonmāda-vetālān
yātudhānān grahān api
khagān mṛgān paśūn vṛkṣān
girīn nṛpa sarīsṛpān

dvi-vidhāś catur-vidhā ye
'nye jala-sthala-nabhaukasaḥ
kuśalākuśalā miśrāḥ
karmaṇāṁ gatayas tv imāḥ

prajā-patīn – Brahmā in njegovi sinovi, kot so Dakṣa in drugi; manūn – voditelji po obdobjih, kot je na primer Vaivasvata Manu; devān – kot Indra, Candra in Varuṇa; ṛṣīn – kot Bhṛgu in Vasiṣṭha; pitṛ-gaṇān – prebivalci planetov Pitā; pṛthak – ločeno; siddha – prebivalci planeta Siddha; cāraṇa – prebivalci planeta Cāraṇa; gandharvān – prebivalci planetov Gandharva; vidyādhra – prebivalci planeta Vidyādhara; asura – ateisti; guhyakān – prebivalci planeta Yakṣa; kinnara – prebivalci planeta Kinnara; apsarasaḥ – lepi angeli planeta Apsarā; nāgān – kačam podobni prebivalci Nāgaloke; sarpān – prebivalci Sarpaloke (kače); kimpuruṣān – opicam podobni prebivalci planeta Kimpuruṣe; narān – prebivalci zemlje; mātṛ – prebivalci Mātṛloke; rakṣaḥ – prebivalci demonskega planeta; piśācān – prebivalci Piśācaloke; ca – tudi; preta – prebivalci Pretaloke; bhūta – zli duhovi; vināyakān – škratje; kūṣmāṇḍa – vešče (čarovnice); unmāda – blazneži; vetālān – velikani; yātudhānān – posebna vrsta zlega duha; grahān – dobre in zle zvezde; api – tudi; khagān – ptice; mṛgān – gozdne živali; paśūn – domače živali; vṛkṣān – duhovi; girīn – planine; nṛpa – o kralj; sarīsṛpān – plazilci; dvi-vidhāḥ – gibljiva in stoječa živa bitja; catuḥ-vidhāḥ – živa bitja, rojena iz embrijev, jajc, znoja in semen; ye – drugi; anye – vsi; jala – v vodi; sthala – na kopnem; nabha-okasaḥ – ptice; kuśala – v sreči; akuśalāḥ – v nesreči; miśrāḥ – v sreči, pomešani z nesrečo; karmaṇām – v skladu s posameznikovimi dejanji v preteklosti; gatayaḥ – kot rezultat; tu – toda; imāḥ – vsi po vrsti.

O kralj, vedi, da Vsevišnji Gospod ustvari vsa živa bitja glede na njihova dejanja v preteklosti. To vključuje Brahmo in njegove sinove, kot je Dakṣa; začasne voditelje, kot je Vaivasvata Manu; polbogove, kot so Indra, Candra in Varuṇa; velike modrece, kot so Bhṛgu, Vyāsa in Vasiṣṭha; prebivalce Pitṛloke in Siddhaloke; Cāraṇe, Gandharve, Vidyādhare, Asure, Yakṣe, Kinnare in angele; kačasta živa bitja, opicam podobne Kimpuruṣe, ljudi, prebivalce Mātṛloke, demone, Piśāce, duhove, prikazni, blazneže in zle duhove, dobre in zle zvezde, škrate, gozdne živali, ptice, domače živali, plazilce, planine, premikajoča se in stoječa živa bitja; živa bitja, rojena iz embrijev, iz jajc, iz znoja in iz semen ter vse druge, najsi živijo v vodi, na kopnem ali na nebu oziroma v sreči, v nesreči ali pa v pomešani sreči in nesreči. Vsa ta živa bitja je ustvaril Vsevišnji Gospod glede na njihova dejanja v preteklosti.

SMISEL: Vsa živa bitja na tem seznamu, ki živijo v različnih življenjskih vrstah od najvišjega do najnižjega planeta v vesolju, je brez izjeme ustvaril Vsemogočni Oče, Viṣṇu. Nihče torej ni neodvisen od Vsevišnje Božanske Osebnosti. Zato Gospod v Bhagavad-gīti (14.4) pravi, da so vsa živa bitja Njegovi potomci:

sarva-yoniṣu kaunteya mūrtayaḥ sambhavanti yāḥ
tāsāṁ brahma mahad yonir ahaṁ bīja-pradaḥ pitā

Materialno naravo lahko primerjamo z materjo. Vidimo sicer, da vsa živa bitja pridejo iz materinega telesa, toda dejstvo je, da mati ni prvi vzrok rojstva. Prvi vzrok rojstva je oče. Brez očetovega semena nobena mati ne more roditi otroka. Vsa živa bitja v različnih oblikah in na različnih položajih znotraj neštetih vesolj pa se rodijo iz semen Vsemogočnega Očeta, Božanske Osebnosti, in samo neveden človek zmotno misli, da se rodijo iz materialne narave. Ker so vsa živa bitja od Brahme do nepomembne mravlje pod upravo materialne energije Vsevišnjega Gospoda, se glede na svoja dejanja v preteklosti pojavljajo v različnih telesih.

Materialna narava je ena od Gospodovih energij (Bg. 7.4). Materialna narava je nižja v primerjavi z živimi bitji, ki so višja narava. Iz kombinacije Gospodove višje in nižje narave se pojavijo vse vesoljne zadeve.

Nekatera živa bitja so relativno srečna v boljših življenjskih razmerah, medtem ko druga živijo v nesrečnih razmerah. Toda v resnici v materialnem pogojenem življenju nobeno ni zares srečno. V zaporu nihče ne more biti srečen, čeprav je lahko kdo zapornik prvega razreda, kdo drug pa zapornik tretjega razreda. Razumen človek naj se ne trudi z napredovanjem od zaporništva tretjega razreda do zaporništva prvega razreda, temveč naj se poskuša zaporništva povsem osvoboditi. Človek se lahko dvigne na položaj zapornika prvega razreda, toda isti zapornik prvega razreda se lahko v naslednji zaporniški dobi ponovno degradira v zapornika tretjega razreda. Morali bi se poskusiti osvoboditi iz jetniškega življenja in oditi domov, nazaj k Bogu. To je pravi cilj za vse vrste živih bitij.