TEKST 3

sarvaṁ hy etad bhavān veda
bhūta-bhavya-bhavat-prabhuḥ
karāmalaka-vad viśvaṁ
vijñānāvasitaṁ tava

sarvam – prav vse; hi – vsekakor; etat – to; bhavān – tvoja milost; veda – vedi; bhūta – vse, kar je ustvarjeno ali rojeno; bhavya – vse, kar bo ustvarjeno ali rojeno; bhavat – vse, kar trenutno nastaja; prabhuḥ – ti, gospodar vsega; kara-āmalaka-vat – kot oreh v tvoji roki; viśvam – vesolje; vijñāna-avasitam – znanstveno v okviru tvojega védenja; tava – tvoj.

Moj dragi oče, ti imaš znanstveno védenje o vsem tem, saj je vse, kar je bilo ustvarjeno v preteklosti, kar bo ustvarjeno v prihodnosti in kar nastaja v sedanjosti, kot tudi vse, kar je znotraj vesolja, prav kakor oreh v tvojih rokah.

SMISEL: Brahmā je neposredni stvarnik pojavnega vesolja in vsega, kar je v njem. Zato ve, kaj se je zgodilo v preteklosti, kaj se bo zgodilo v prihodnosti in kaj se dogaja v sedanjosti. Tri glavne postavke, namreč živo bitje, pojavni svet in upravitelj, so nenehno dejavne – v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti – in od neposrednega upravnika se pričakuje, da o takšnih dejanjih in posledicah ve vse, kakor človek, ki pozna oreh na svoji dlani. Neposredni izdelovalec določene stvari bi moral vedeti, kako se je naučil umetnosti izdelovanja, kje je dobil sestavine, kako je stvar sestavil in kako v procesu proizvodnje izdelki nastajajo. Ker je Brahmā prvorojeno živo bitje, je logično sklepati, da ve vse o funkcijah stvarjenja.