TEKST 5
taptaṁ tapo vividha-loka-sisṛkṣayā me
ādau sanāt sva-tapasaḥ sa catuḥ-sano 'bhūt
prāk-kalpa-samplava-vinaṣṭam ihātma-tattvaṁ
samyag jagāda munayo yad acakṣatātman
taptam – izvajajoč strogosti; tapaḥ – pokoro; vividha-loka – različne planetne sisteme; sisṛkṣayā – želeč ustvariti; me – moji; ādau – najprej; sanāt – iz Božanske Osebnosti; sva-tapasaḥ – po zaslugi mojih pokor; saḥ – On (Gospod); catuḥ-sanaḥ – štirje samci: Sanat-kumāra, Sanaka, Sanandana in Sanātana; abhūt – se je pojavil; prāk – prejšnjega; kalpa – stvarjenja; samplava – v potopu; vinaṣṭam – uničena; iha – v materialnem svetu; ātma – duhá; tattvam – resnica; samyak – v popolnosti; jagāda – ki se je razodela; munayaḥ – modreci; yat – to, kar; acakṣata – so jasno videli; ātman – duh.
Da bi ustvaril različne planetne sisteme, sem moral delati strogosti in pokoro, in ko je bil Gospod zadovoljen z mano, se je inkarniral kot četvero san [Sanaka, Sanatkumāra, Sanandana in Sanātana]. V prejšnjem stvarjenju je bila duhovna resnica uničena, toda sane so jo tako lepo razložili, da so modreci lahko naenkrat jasno dojeli resnico.
SMISEL: Molitve Viṣṇu-sahasra-nāme omenjajo tudi Gospodovi imeni sanāt in sanātanatama. Tako Gospod kot živa bitja so kvalitativno sanātana, večni, toda Gospod je sanātana-tama oziroma večen v superlativu. Živa bitja so sanātana pozitivno, ne pa tudi superlativno, ker so nagnjena k padcu v ozračje nevečnosti. Živa bitja se torej kvantitativno razlikujejo od superlativnega sanātane oziroma Gospoda.
Še en pomen besede san je miloščina; ko bhakta Gospodu vse izroči v miloščino, se Gospod oddolži tako, da bhakti izroči samega sebe. To je potrjeno v Bhagavad-gīti (4.11): ye yathā māṁ prapadyante. Brahmājī je hotel ustvariti celotno vesoljno situacijo, kakršna je bila v prejšnjem mileniju, in ker je bilo znanje o Absolutni Resnici ob zadnjem opustošenju docela izbrisano iz vesolja, je želel, da se isto znanje zopet obnovi; sicer bi bilo stvarjenje brez smotra. Obnovitev transcendentalnega znanja je prva potreba v vsakem mileniju stvarjenja, saj večno pogojenim dušam omogoča osvoboditev. To Brahmājījevo poslanstvo je bilo po Gospodovi milosti izpolnjeno, ko se je četvero san (Sanaka, Sanat-kumāra, Sanandana in Sanātana) pojavilo kot četvero njegovih sinov. Sane so bili inkarnacije znanja Vsevišnjega Gospoda in so transcendentalno znanje tako določno pojasnili, da so ga lahko vsi modreci usvojili brez najmanjših težav. Kdor gre po stopinjah četvero Kumār, lahko v sebi nemudoma uzre Vsevišnjo Božansko Osebnost.