Skoči na glavno vsebino

TEKST 2

bahu-rūpa ivābhāti
māyayā bahu-rūpayā
ramamāṇo guṇeṣv asyā
mamāham iti manyate

bahu-rūpaḥ – mnogovrstne oblike; iva – tako rekoč; ābhāti – pojavne; māyayā – pod vplivom zunanje energije; bahu-rūpayā – v mnogovrstnih oblikah; ramamāṇaḥ – tako rekoč uživa; guṇeṣu – v treh prvinah materialne narave z različnimi karakteristikami; asyāḥ – zunanje energije; mama – moje; aham – jaz; iti – tako; manyate – misli.

Živo bitje v iluziji se pojavlja v neštevilnih oblikah, ki jih ponuja Gospodova zunanja energija. Medtem ko vklenjeno živo bitje uživa v treh prvinah materialne narave, misli v okviru nazora »jaz« in »moje« in tako živi v zablodi.

SMISEL: Različne oblike živih bitij so različne obleke, ki jih nudi Gospodova zunanja, iluzorna energija v skladu s prvinami materialne narave, katere želi živo bitje uživati. Zunanjo, materialno energijo predstavljajo njene tri prvine, namreč vrlina, strast in nevednost. Živo bitje ima torej možnost svobodne izbire celo v materialni naravi, materialna energija pa mu glede na njegovo izbiro ponudi različne vrste materialnih teles. Obstaja 900.000 različnih vrst materialnih teles v vodi, 2.000.000 teles rastlin, 1.100.000 črvov in plazilcev, 1.000.000 oblik ptic, 3.000.000 različnih teles štirinožnih živali in 400.000 človeških oblik. Na različnih planetih v vesolju je vsega skupaj 8.400.000 vrst teles, živo bitje pa glede na različne oblike uživalskega duhá, ki je v njem, potuje skozi mnoge transmigracije. Spremembe doživlja že v enem svojem telesu: od otroštva do deštva, od deštva do mladosti, od mladosti do starosti, od starosti pa do novega telesa, ki ga ustvari z lastnim delovanjem. Živo bitje ustvari svoje telo z osebnimi željami, Gospodova zunanja energija pa mu preskrbi natanko takšno obliko, v kateri lahko do skrajnosti uživa svoje želje. Tiger je želel uživati kri druge živali, zato mu je materialna energija po Gospodovi milosti preskrbela telo tigra, v katerem lahko uživa v krvi druge živali. Če živo bitje želi dobiti telo polboga na višjem planetu, lahko po Gospodovi milosti dobi tudi takšno telo. Če pa je dovolj pametno, si lahko želi tudi duhovno telo za uživanje v Gospodovi družbi, in ga bo dobilo. Tako lahko živo bitje popolnoma izkoristi svojo neznatno majhno svobodo, Gospod pa je tako ljubezniv, da mu podari vrsto telesa točno po njegovi želji.

Želje živega bitja so podobne sanjam o zlati gori. Človek ve, kaj je gora, in ve, kaj je zlato. Zaradi svojih želja sanja o zlati gori, toda ko se zbudi iz sanj, uzre poleg sebe nekaj drugega. V budnem stanju ugotovi, da ni ne zlata, ne gore, kaj šele zlate gore.

Različni položaji, ki jih imajo živa bitja v materialnem svetu po mnogovrstnih telesnih pojavnostih, so posledica zmotnih nazorov »moje« in »jaz«. Karmī gleda na svet v okviru nazora »moje«, jñānī pa misli: »Jaz sem« vse. Vsa materialna zasnova politike, sociologije, človekoljubja, altruizma itd., ki so si jo izmislile pogojene duše, temelji na teh dveh zmotnih nazorih »jaz« in »moje«, ki sta izraz močne želje po uživanju materialnega življenja. Če se živo bitje na podlagi različnih nazorov v obliki socializma, nacionalizma, družinske privrženosti in tako naprej enači s telesom in s krajem nastanka svojega telesa, je to samo zato, ker je pozabilo na svojo pravo naravo; vse te zmotne nazore zmedenega živega bitja pa lahko odstrani druženje s Śukadevo Gosvāmījem in Mahārājo Parīkṣitom, saj je vse to razloženo v Śrīmad-Bhāgavatamu.