TEKST 27
sūta uvāca
sa upāmantrito rājñā
kathāyām iti sat-pateḥ
brahmarāto bhṛśaṁ prīto
viṣṇurātena saṁsadi
sūtaḥ uvāca – Śrīla Sūta Gosvāmī je dejal; saḥ – on (Śukadeva Gosvāmī); upāmantritaḥ – ko ga je tako vprašal; rājñā – kralj; kathāyām – o temah; iti – takó; sat-pateḥ – glede najvišje resnice; brahma-rātaḥ – Śukadeva Gosvāmī; bhṛśam – zelo; prītaḥ – zadovoljen; viṣṇu-rātena – z Mahārājo Parīkṣitom; saṁsadi – na srečanju.
Sūta Gosvāmī je dejal: Ko je Mahārāja Parīkṣit povabil Śukadevo Gosvāmīja, naj v družbi bhakt spregovori o temah v zvezi z Gospodom Śrī Kṛṣṇo, je bil Śukadeva zelo zadovoljen.
SMISEL: Do razpravljanja o Śrīmad-Bhāgavatamu so upravičeni samo Gospodovi bhakte. Tako kot je Bhagavad-gītā avtoritativna razprava, ki je potekala med Gospodom Kṛṣṇo in Arjuno (med Gospodom in Njegovim bhakto), lahko tudi razprava o Śrīmad-Bhāgavatamu, ki je podiplomski študij Bhagavad-gīte, poteka samo med učenjaki in bhaktami, kot sta Śukadeva Gosvāmī in Mahārāja Parīkṣit. Drugače ni mogoče uživati pravega okusa tega nektarja. Śukadeva Gosvāmī je bil z Mahārājo Parīkṣitom zadovoljen, ker kralja poslušanje tem o Gospodu ni niti malo utrujalo, temveč je njegova želja, da jih z zanimanjem posluša, z vsakim trenutkom samo rasla. Neumni interpreti se po nepotrebnem lotevajo Bhagavad-gīte in Śrīmad-Bhāgavatama, čeprav nimajo dostopa v njuno tematiko. Če se abhakte vtikajo v dve največji deli vedske književnosti, je ves njihov trud zaman, zato Śaṅkarācārya Śrīmad-Bhāgavatama namenoma ni komentiral. Śrīpāda Śaṅkarācārya je v svojem komentarju Bhagavad-gīte sprejel Gospoda Kṛṣṇo za Vsevišnjo Božansko Osebnost. Pozneje je sicer komentiral s stališča impersonalista, vendar ni nikoli komentiral Śrīmad-Bhāgavatama, saj se je zavedal svojega položaja.
Śrīla Śukadevo Gosvāmīja je zaščitil Gospod Kṛṣṇa (glej Brahma-vaivarta Purāṇo), zato je znan kot Brahmarāta, Śrīmāna Parīkṣita Mahārājo pa je zaščitil Viṣṇu, zato je znan kot Viṣṇurāta. Kot Gospodova bhakti sta bila vedno deležna Gospodove zaščite. Iz tega je prav tako razvidno, da mora Viṣṇurāta poslušati Śrīmad-Bhāgavatam od Brahmarāte in od nikogar drugega, saj drugi transcendentalno znanje napačno prikazujejo in tako pogubljajo človekov dragoceni čas.