TEKST 21

tasmād bhruvor antaram unnayeta
niruddha-saptāyatano 'napekṣaḥ
sthitvā muhūrtārdham akuṇṭha-dṛṣṭir
nirbhidya mūrdhan visṛjet paraṁ gataḥ

tasmāt – od tam; bhruvoḥ – od obrvi; antaram – med njima; unnayeta – mora pripeljati; niruddha – z blokiranjem; sapta – sedmih; āyatanaḥ – izhodov življenjskega zraka; anapekṣaḥ – neodvisen od vsega materialnega uživanja; sthitvā – z zadrževanjem; muhūrta – trenutka; ardham – polovico; akuṇṭha – nazaj domov, nazaj k Bogu; dṛṣṭiḥ – čigar cilj je tako usmerjen; nirbhidya – ko prebije; mūrdhan – možgansko odprtino; visṛjet – naj zapusti telo; param – k Vsevišnjemu; gataḥ – odpotujoč.

Zatem mora bhakti-yogī potisniti življenjski zrak navzgor med obrvi, nato pa blokirati sedem izhodov življenjskega zraka, vzdržujoč svoj namen, da se vrne domov, nazaj k Bogu. Če je popolnoma osvobojen vseh želja po materialnem uživanju, mora potem doseči možgansko odprtino in opustiti svoje materialne vezi, nakar odide k Vsevišnjemu.

SMISEL: Tukaj je priporočeno, da opustimo vse materialne vezi in se vrnemo domov, nazaj k Bogu, Vsevišnjemu. Pogoj je popolna osvobojenost od želja po materialnem uživanju. Obstajajo različne stopnje materialnega uživanja glede na trajanje življenja in čutno zadovoljevanje. Bhagavad-gītā (9.20) omenja najvišjo raven čutnega uživanja, ki traja najdlje. Vse to so samo materialni užitki; biti moramo popolnoma prepričani, da ne potrebujemo tako dolge življenjske dobe, kot je na planetu Brahmaloki. Vrniti se moramo domov, nazaj k Bogu, pri čemer nas ne sme pritegniti nobena količina materialnih ugodnosti. Bhagavad-gītā (2.59) pravi, da lahko takšno materialno nevezanost doseže, kdor razvije navado najvišjega druženja v življenju. Paraṁ dṛṣṭvā nivartate. Kdor ne razume popolnoma narave duhovnega življenja, se ne more rešiti materialne privlačnosti. Propaganda nekaterih impersonalistov, da je duhovno življenje brez raznolikosti, je nevarna, saj živa bitja zavaja, da jih vse bolj in bolj privlačijo materialni užitki. Ti nevedneži zato ne morejo imeti nobene predstave o param, Najvišjem; čeprav lahko eden drugemu laskajo kot dušam, ki so spoznale Brahman, se še vedno držijo raznolikosti materialnih užitkov. Takšni manj razumni ljudje ne morejo imeti nobene predstave o param, ki ga omenja ta verz, in zato ne morejo doseči Najvišjega. Bhakte dovršeno poznajo duhovni svet, Božansko Osebnost in Njeno transcendentalno družbo na Vaikuṇṭhalokah, neomejenih duhovnih planetih. Ta verz omenja akuṇṭha-dṛṣṭiḥ. Akuṇṭha in vaikuṇṭha pomenita isto; samo človek, čigar cilj je osredotočen na ta duhovni svet in osebno druženje z Bogom, se lahko odpove svojim materialnim vezem še za življenja v materialnem svetu. Ta param ter paraṁ dhāma, ki jo večkrat omenja Bhagavad-gītā, sta ena in ista stvar. Kdor odide v paraṁ dhāmo, se več ne vrne v materialni svet. Te svobode ne more uživati niti človek, ki odide na najvišjo loko materialnega sveta.

Življenjski zrak prehaja skozi sedem odprtin: dvoje oči, dvoje nosnic, dvoje ušes in ena usta. Ob smrti navadnega človeka gre ponavadi ven skozi usta. Yogī, ki (kot je bilo zgoraj opisano) sam nadzoruje življenjski zrak, pa ga ponavadi sprosti tako, da prebije možgansko odprtino v glavi. Yogī zapre vseh sedem omenjenih odprtin, tako da življenjski zrak spontano prodre skozi možgansko odprtino. To je zanesljiv znak velikega bhakte, ki je prekinil materialne vezi.