TEKST 32

guṇātmakānīndriyāṇi
bhūtādi-prabhavā guṇāḥ
manaḥ sarva-vikārātmā
buddhir vijñāna-rūpiṇī

guṇa-ātmakāni – navezani na prvine materilne narave; indriyāṇi – čuti; bhūta-ādi – materialnega ega; prabhavāḥ – pod vplivom; guṇāḥ – prvine materialne narave; manaḥ – um; sarva – vsaka; vikāra – prizadetosti (sreče in nesreče); ātmā – oblika; buddhiḥ – razum; vijñāna – preudarnost; rūpiṇī – ki ga odlikuje.

Čutni organi so navezani na prvine materialne narave, prvine materialne narave pa so produkt lažnega jaza. Um je podvržen vsem vrstam materialnih izkušenj (sreči in nesreči), razum pa je aspekt preudarnosti uma.

SMISEL: Živo bitje, ki ga zaslepljuje materialna narava, se enači z lažnim jazom. Točneje povedano, ko je živo bitje ujeto v materialnem telesu, se pri priči poenači s telesnimi odnosi in pozabi, da je duhovna duša. Ta lažni jaz se druži z različnimi prvinami materialne narave, na katere se nato navežejo čuti. Um je instrument za občutenje različnih materialnih izkušenj, razum pa je preudaren in lahko vse spremeni na boljše. Zato se lahko pameten človek s pravilno uporabo razuma reši iz iluzije materialnega bivanja. Pameten človek lahko uvidi mučen položaj materialnega bivanja in se začne spraševati, kdo je, zakaj mora prestajati različne nadloge in kako se lahko znebi vseh nadlog; takšen napreden in pameten človek se lahko po zaslugi dobre družbe obrne k boljšemu življenju samospoznavanja. Zato naj se pameten človek druži z velikimi modreci in svetniki, ki so na poti odrešitve. Ob takšnem druženju pogojena duša dobi napotke, ki lahko zrahljajo njeno navezanost na materijo; tako se pameten človek postopoma znebi iluzije materije in lažnega jaza in se dvigne na raven pravega življenja večnosti, védenja in blaženosti.