TEKST 25

atra pramāṇaṁ hi bhavān
parameṣṭhī yathātma-bhūḥ
apare cānutiṣṭhanti
pūrveṣāṁ pūrva-jaiḥ kṛtam

atra – kar se tega tiče; pramāṇam – dokazna dejstva; hi – vsekakor; bhavān – ti; parameṣṭhī – Brahmā, stvarnik vesolja; yathā – kakor; ātma-bhūḥ – rojen neposredno iz Gospoda; apare – drugi; ca – zgolj; anutiṣṭhanti – samo da posnemajo; pūrveṣām – kot stvar navade; pūrva-jaiḥ – znanje po domnevi prejšnjih filozofov; kṛtam – ustvarjeno.

O veliki modrec, prav tako dober si kot Brahmā, izvorno živo bitje. Drugi se zgolj iz navade držijo sklepov, do katerih so prišli prejšnji filozofski spekulatorji.

SMISEL: Kdo bi utegnil oporekati, češ da Śukadeva Gosvāmī ni edina avtoriteta za dovršeno znanje o transcendenci, saj obstaja še veliko drugih modrecev in njihovih privržencev. V isti dobi kot Vyāsadeva ali celo pred njim so živeli mnogi drugi veliki modreci – kot so na primer Gautama, Kaṇāda, Jaimini, Kapila in Aṣṭāvakra –, ki so predstavili vsak svojo filozofsko pot. Mednje sodi še Patañjali, vseh šest velikih ṛṣijev pa ima svoj lasten način razmišljanja, prav kot sodobni filozofi in spekulativni umovalci. Razlika med šestimi filozofskimi potmi, ki so jih uveljavili ti sloveči modreci, in filozofsko potjo Śukadeve Gosvāmīja, kot je predstavljena v Śrīmad-Bhāgavatamu, je v tem, da se šest modrecev pri navajanju dejstev opira na lastno mišljenje, Śukadeva Gosvāmī pa predstavlja znanje, ki prihaja neposredno od Brahmājīja, ki je ātma-bhūḥ, kar pomeni, da ga je rodila in izobrazila Vsemogočna Božanska Osebnost.

Vedsko transcendentalno znanje sestopa neposredno od Božanske Osebnosti. Po Njegovi milosti je bil razsvetljen Brahmā, prvo živo bitje v vesolju, Brahmājī je razsvetlil Nārado, po milosti Nārade pa je bil razsvetljen Vyāsa. Śukadeva Gosvāmī je transcendentalno znanje sprejel neposredno od svojega očeta, Vyāsadeve. Ker znanje prihaja po verigi duhovnih učiteljev, je popolno. Kdor tega znanja ne sprejme po verigi duhovnih učiteljev, ne more postati dovršeni duhovni učitelj. To je skrivnost sprejemanja transcendentalnega znanja.

Zgoraj omenjeni slavni modreci utegnejo biti veliki misleci, vendar njihovo znanje, do katerega so prišli s spekulativnim umovanjem, ni popolno. Empiristični filozof lahko svojo filozofsko tezo predstavi še tako dovršeno, toda njegovo znanje nikoli ni popolno, ker je sad nepopolnega uma. Omenjeni veliki modreci imajo prav tako svoje verige znanja, ki pa niso avtorizirane, ker njihovo znanje ne prihaja neposredno od neodvisne Vsevišnje Božanske Osebnosti, Nārāyaṇe. Razen Nārāyaṇe nihče ne more biti neodvisen; nikogaršnje znanje torej ne more biti popolno, ker je znanje vsakogar odvisno od spremenljivega uma. Um je materialen, tako da znanje, ki ga predstavljajo materialistični spekulatorji, nikoli ni transcendentalno in nikoli ne more biti popolno. Ker so posvetni filozofi sami nepopolni, se ne strinjajo z drugimi filozofi, saj posvetni filozof sploh ni filozof, če ne predstavi svoje lastne teorije. Takšni spekulativni umovalci so lahko še tako veliki, toda razumni ljudje, kot je Mahārāja Parīkṣit, jih ne priznavajo, temveč poslušajo avtoritete, kot je Śukadeva Gosvāmī, ki se po sistemu paramparā ne razlikuje od Vsevišnje Božanske Osebnosti, kar Bhagavad-gītā posebej poudarja.