TEKST 16

nārāyaṇa-paro yogo
nārāyaṇa-paraṁ tapaḥ
nārāyaṇa-paraṁ jñānaṁ
nārāyaṇa-parā gatiḥ

nārāyaṇa-paraḥ – samo za spoznanje Nārāyaṇe; yogaḥ – osredotočanje uma; nārāyaṇa-param – samo da bi dosegli Nārāyano; tapaḥ – strogost; nārāyaṇa-param – samo za bežno spoznanje Nārāyaṇe; jñānam – razvijanje transcendentalnega znanja; nārāyaṇa-parā – pot odrešitve se konča z vstopom v kraljestvo Nārāyaṇe; gatiḥ – progresivna pot.

Vse vrste meditacije in misticizma so sredstva za spoznanje Nārāyaṇe. Cilj vseh strogosti je doseči Nārāyaṇo. Transcendentalno znanje razvijamo, da bi bežno uzrli Nārāyaṇo, končna odrešitev pa pomeni vstopiti v kraljestvo Nārāyaṇe.

SMISEL: Pri meditaciji poznamo dva sistema yoge, namreč aṣṭāṅga-yogo in sāṅkhya-yogo. Aṣṭāṅga-yoga je urjenje v osredotočanju uma, pri katerem se yogī z regulativnimi postopki meditacije, koncentracije, ustaljenih položajev, ustavitve gibanja notranjega kroženja zraka itd., osvobodi vseh zaposlitev. Namen sāṅkhya-yoge je razločiti resnico od efemernih stvari. Končno pa sta oba sistema namenjena spoznanju brezosebnega Brahmana, ki je zgolj delna predstavitev Nārāyaṇe, Božanske Osebnosti. Pojasnili smo že, da je brezosebni sijaj Brahmana samo del Božanske Osebnosti. Brezosebni Brahman počiva na osebi Vsevišnje Božanske Osebnosti in je kot takšen slavljenje Božanske Osebnosti. To je potrjeno v Bhagavad-gīti in Matsya Purāṇi.

Gati se nanaša na končni namembni cilj oziroma na zadnjo besedo osvoboditve. Enost z brezosebnim brahmajyotijem ni končna osvoboditev; višja od tega je vzvišena družba Božanske Osebnosti na enem od neštetih duhovnih planetov na nebu Vaikuṇṭhe. Sklenemo lahko torej, da je Nārāyaṇa ali Božanska Osebnost končni namembni cilj vseh sistemov yoge in vseh vrst osvoboditve.