TEKST 19
tubhyaṁ ca nārada bhṛśaṁ bhagavān vivṛddha-
bhāvena sādhu parituṣṭa uvāca yogam
jñānaṁ ca bhāgavatam ātma-satattva-dīpaṁ
yad vāsudeva-śaraṇā vidur añjasaiva
tubhyam – tebi; ca – tudi; nārada – o Nārada; bhṛśam – zelo lepo; bhagavān – Božanska Osebnost; vivṛddha – je razvil; bhāvena – s transcendentalno ljubeznijo; sādhu – tvoja milost; parituṣṭaḥ – zadovoljĄn; uvāca – opisal; yogam – služenje; jñānam – znanje; ca – tudi; bhāgavatam – znanost o Bogu in vdanem služenju Njemu; ātma – jaz; sa-tattva – z vsemi podrobnostmi; dīpam – kakor svetloba v temi; yat – tisto, kar; vāsudeva-śaraṇāḥ – duše, predane Gospodu Vāsudevi; viduḥ – poznajo; añjasā – dovršeno; eva – kakršna je.
O Nārada, ko se je Božanska Osebnost inkarnirala kot Haṁsāvatāra, te je poučila o znanosti o Bogu in o ljubečem transcendentalnem služenju Gospodu. Gospod je bil zaradi izjemnega obsega tvojega vdanega služenja zelo zadovoljen s tabo. Razsvetlil te je tudi s popolno razlago znanosti o vdanem služenju, ki jo razumejo samo predane duše Gospoda Vāsudeve, Božanske Osebnosti.
SMISEL: Bhakta in vdano služenje sta dva soodnosna pojma. Kdor ne želi biti Gospodov bhakta, ne more prodreti v kompleksnost vdanega služenja. Ker je Bhagavad-gītā znanost o vdanem služenju, jo je Gospod Śrī Kṛṣṇa hotel razložiti Śrī Arjuni; Arjuna je bil namreč Njegov prijatelj, pa tudi velik bhakta. Celoten proces poteka takole: Vsa živa bitja so po svoji naravi delci vrhovnega živega bitja, Absolutne Božanske Osebnosti, tako da imajo tudi majceno sorazmerno neodvisnost delovanja. Zato je uvodna kvalifikacija za pristop k vdanemu služenju Gospodu, da postanemo voljni sodelavci in prostovoljno sodelujemo s tistimi, ki že transcendentalno vdano služijo Gospodu. V sodelovanju s takšnimi osebami se kandidat postopoma nauči tehnik vdanega služenja, sorazmerno z napredovanjem pri tem učenju pa se osvobaja onesnaženosti materialnega druženja. Kandidat ob čiščenju razvije čvrsto vero in se počasi dvigne na raven transcendentalnega okusa za vdano služenje. Tedaj razvije pristno privrženost do vdanega služenja Gospodu, njegovo prepričanje pa ga pripelje do stopnje ekstaze, ki je uvod v stopnjo transcendentalne ljubezni.
To znanje o vdanem služenju lahko razdelimo na dva dela, in sicer na uvodno znanje o naravi vdanega služenja in na drugotno znanje o njegovem izvajanju. Bhāgavatam obravnava lepoto, slavo, obilja, dostojanstvo, privlačnost in transcendentalne odlike Božanske Osebnosti, kar nas pritegne h Gospodu, v želji, da bi z Njim izmenjavali ljubezen in privrženost. Živo bitje ima naravno nagnjenje k ljubečemu služenju Gospodu. To nagnjenje je pod vplivom materialnega druženja umetno prekrito, Śrīmad-Bhāgavatam pa nam pomaga na zelo naraven način odstraniti umetno prekrivalo. Zato je tukaj rečeno, da Śrīmad-Bhāgavatam deluje kot svetilka transcendentalnega znanja. Oba dela transcendentalnega znanja v vdanem služenju se razkrijeta predani duši Gospoda Vāsudeve, kot pravi Bhagavad-gītā (7.19): »Takšna velika duša, ki je popolnoma predana lotosovim stopalom Gospoda Vāsudeve, je zelo, zelo redka.«