TEKST 8

āsīd yad-udarāt padmaṁ
loka-saṁsthāna-lakṣaṇam
yāvān ayaṁ vai puruṣa
iyattāvayavaiḥ pṛthak
tāvān asāv iti proktaḥ
saṁsthāvayavavān iva

āsīt – kot je rasel; yat-udarāt – iz čigar trebuha; padmam – lotosov cvet; loka – svetá; saṁsthāna – položaj; lakṣaṇam – ki ima; yāvān – kolikor; ayam – to; vai – vsekakor; puruṣaḥ – Vsevišnja Božanska Osebnost; iyattā – dimenzijo; avayavaiḥ – z utelešenji; pṛthak – različen; tāvān – takó; asau – ta; iti proktaḥ – tako je rečeno; saṁsthā – položaj; avayavavān – utelešenje; iva – kot.

Če ima Vsevišnji Gospod, iz čigar trebuha je pognalo lotosovo steblo, gigantsko telo lastne vrednosti in dimenzije, kakšna je potem posebna razlika med Gospodovim telesom in telesi navadnih živih bitij?

SMISEL: Omembe vredno je, kako inteligentno je Mahārāja Parīkṣit postavil vprašanje svojemu duhovnemu učitelju, da bi znanstveno razumel Gospodovo transcendentalno telo. Na več mestih je že bilo opisano, da je Gospod privzel gigantsko telo Kāraṇodakaśāyī Viṣṇuja, iz čigar kožnih por so vzniknila nešteta vesolja. Opisano je, da iz telesa Garbhodakaśāyī Viṣṇuja požene lotosovo steblo, v katerem počivajo vsi planeti vesolja, na vrhu stebla pa je lotosov cvet, na katerem se rodi gospod Brahmā. Gospod pri stvarjenju materialnega sveta nedvomno privzame gigantsko telo, pa tudi živa bitja dobijo telesa, velika ali majhna, pač po potrebi. Slon, na primer, dobi velikansko telo v skladu z njegovimi potrebami, mravlja pa dobi telo v skladu z njenimi potrebami. Če torej Božanska Osebnost privzame gigantsko telo za potrebe vesolja ali planetov danega vesolja, načelno ni razlike v privzemanju ali sprejemanju danega telesa po potrebi. Živega bitja in Gospoda ne moremo razločevati samo glede na veličino telesa. Odgovor mora torej določiti poseben pomen Gospodovega telesa, ki ga loči od telesa navadnega živega bitja.