TEKST 18

kirāta-hūṇāndhra-pulinda-pulkaśā
ābhīra-śumbhā yavanāḥ khasādayaḥ
ye 'nye ca pāpā yad-apāśrayāśrayāḥ
śudhyanti tasmai prabhaviṣṇave namaḥ

kirāta – provinca stare Bhārate; hūṇa – del Nemčije in Rusije; āndhra – provinca južne Indije; pulinda – Grki; pulkaśāḥ – še ena provinca; ābhīra – del starega Sinda; śumbhāḥ – še ena provinca; yavanāḥ – Turki; khasa-ādayaḥ – mongolska provinca; ye – celo tisti; anye – drugi; ca – tudi; pāpāḥ – vdani grehom; yat – tistih; apāśraya-āśrayāḥ – ki so poiskali zavetje Gospodovih bhakt; śudhyanti – takoj očiščeni; tasmai – Njemu; prabhaviṣṇave – močnemu Viṣṇuju; namaḥ – izkazujem spoštovanje.

Kirāte, Hūṇe, Āndhre, Pulinde, Pulkaśe, Ābhīre, žumbhe, Yavane, Khase in druge rase ljudi, ki so vdane grešnim dejanjem, se lahko očistijo, če poiščejo zavetje Gospodovih bhakt, saj je Gospod vrhovna moč. Z velikim spoštovanjem se priklanjam pred Njim.

SMISEL: Kirāta: Provinca stare Bhārata-varṣe, omenjena v Mahābhārati, Bhīṣma-parvi. Kirāte so splošno znani kot domorodska plemena Indije; današnja Santal Parganas v Biharju in Čota Nagpur verjetno tvorita staro pokrajino po imenu Kirāta.

Hūṇa: Področje Vzhodne Nemčije in dela Rusije je znano kot pokrajina Hūṇ. Pripadniki posebnega gorskega plemena so zato včasih znani kot Hūṇi.

Āndhra: Pokrajina v južni Indiji, omenjena v Bhīṣma-parvi Mahābhārate. Še vedno obstaja pod istim imenom.

Pulinda: Omenja jo Mahābhārata (Ādi-parva 174.38), ki govori o prebivalcih pokrajine po imenu Pulinda. To deželo sta osvojila Bhīmasena in Sahadeva. Grki so znani kot Pulinde in v Vana-parvi Mahābhārate je rečeno, da bo nevedska rasa iz tega dela sveta zavladala svetu. Tudi Pulinda je bila ena od provinc Bhārate, katere prebivalci so bili kralji-kṣatriye. Pozneje pa so opustili brahmansko kulturo, tako da jih viri opisujejo kot mlecche (tako kot se pripadniki neislamske kulture imenujejo kafirji, pripadniki nekrščanske kulture pa pogani).

Ābhīra: Tudi to ime se pojavlja v Mahābhārati, tako v Sabhā-parvi kot v Bhīṣma-parvi. Omenjeno je, da je ta provinca ležala ob reki Sarasvatī v Sindu. Provinca Sind je prej segala tudi na drugo stran Arabskega morja in vsi prebivalci te pokrajine so bili znani kot Ābhīre. Bili so pod vladavino Mahārāje Yudhiṣṭhire. Mārkaṇḍeya je napovedal, da bodo Bhārati vladali tudi mlecche iz tega dela sveta. Pozneje se je, kot pri Pulindah, napoved izkazala za resnično. V imenu Pulind je Indijo osvojil Aleksander Veliki, v imenu Ābhīr pa Muhammad Ghori. Tudi Ābhīre so bili prej kṣatriye v okviru brahmanske kulture, vendar so prekinili vezi. Kṣatriye, ki so se iz strahu pred Paraśurāmo skrili v kavkaškem hribovju, so se imenovali Ābhīre, mesto njihovega prebivanja pa je bilo znano kot Ābhīradeśa.

žumbhe ali Kaṅke: Prebivalci province Kaṅka v stari Bhārati, ki jo omenja Mahābhārata.

Yavane: Yavana je bilo ime enemu od sinov Mahārāje Yayātija, ki mu je Yayāti v vladanje dodelil del sveta po imenu Turčija. Turki so torej Yavane, saj so potomci Mahārāje Yavane. Yavane so bili potemtakem kṣatriye; pozneje, ko so se odrekli brahmanski kulturi, pa so postali mleccha-yavane. Opise Yavan najdemo v Mahābhārati (Ādi-parva 85.34). Yavana je bilo ime tudi princu Turvasuju, čigar deželo je osvojil Sahadeva, eden od Pāṇḍav. Zahodni Yavana se je v bitki na Kurukṣetri pod pritiskom Karṇe pridružil Duryodhani. Napovedano je bilo, da bodo Indijo osvojili tudi ti Yavane, ki se je prav tako uresničila.

Khasa: Prebivalci Khasadeśe so omenjeni v Mahābhārati (Droṇa-parvi). Khasa je splošno ime za ljudi, ki imajo zaustavljeno rast dlak nad zgornjo ustnico. Khase so torej Mongolci, Kitajci in drugi ljudje s to značilnostjo.

Vsa omenjena zgodovinska imena označujejo različne narode sveta. Celo ljudje, ki neprenehno grešijo, se lahko popravijo in dosežejo standard popolnih človeških bitij, če sprejmejo zatočišče Gospodovih bhakt. Jezus Kristus in Mohamed, dvoje močnih Gospodovih bhakt, sta v Gospodovem imenu opravila ogromno službo na tem planetu. Iz besed Śrīla Śukadeve Gosvāmīja je razvidno, da bi po milosti Vsemogočnega Gospoda lahko nastopila temeljita sprememba v srcih ljudi po vsem svetu, če bi – namesto da vzdržujejo brezbožno civilizacijo v okviru sedanjih razmer v svetu – vodenje svetovnih zadev zaupali Gospodovim bhaktam, za kar je že ustanovljena svetovna organizacija z imenom Mednarodno društvo za zavest Krišne; Gospodovi bhakte so namreč avtoritete, ki lahko povzročijo takšno spremembo z očiščenjem prašnega uma ljudskih množic. Svetovni politiki lahko ostanejo na svojih položajih, saj se čisti Gospodovi bhakte ne zanimajo za politično vodstvo ali udeležbo v diplomaciji. Bhakte želijo samo, da ljudske množice niso zavedene s politično propagando in da ne pogubljajo dragocenega človeškega življenja v civilizaciji, ki je navsezadnje obsojena. Če bi torej bhakte z dobrimi nasveti vodili politike, bi po zaslugi očiščujoče kampanje bhakt, kot je pokazal Gospod Caitanya, vsekakor prišlo do velike spremembe razmer v svetu. Śukadeva Gosvāmī je svojo molitev začel z besedo yat-kīrtanam in tudi Gospod Caitanya je priporočil slavljenje Gospodovega svetega imena, ki lahko povzroči ogromno spremembo srca, ta pa lahko pri priči pogasi ogenj popolnega nerazumevanja med človeškimi narodi, ki so ga ustvarili politiki. Ko bo ogenj nerazumevanja pogašen, bodo sledile še druge koristi. Namembni cilj je vrnitev domov, nazaj k Bogu, o čemer smo na teh straneh že večkrat govorili.

V religiji vdanosti, ki je splošno znana kot vajšnavska religija, ni nobene ovire, ki bi komurkoli preprečevala napredovanje v spoznavanju Boga. Vaiṣṇava je dovolj močan, da lahko v vaiṣṇavo spreobrne celo Kirāto itd., kot je bilo zgoraj rečeno. V Bhagavad-gīti (9.32) Gospod pravi, da ni ničesar, kar bi komurkoli preprečevalo postati Gospodov bhakta (kar velja celo za ljudi nizkega rodu oziroma ženske, śūdre in vaiśye); kdor postane bhakta, pa se lahko vrne domov, nazaj k Bogu. Edini pogoj je, da poišče zavetje čistega Gospodovega bhakte, ki temeljito pozna transcendentalno znanost o Kṛṣṇi (Bhagavad-gīto in Śrīmad-Bhāgavatam). Kdorkoli iz kateregakoli dela sveta, ki postane izveden v znanosti o Kṛṣṇi, postane čisti bhakta in duhovni učitelj za množice navadnih ljudi, ki jih z očiščevanjem srca lahko vrne na pravo pot. Tudi najbolj grešen človek se lahko nemudoma očisti, če je metodično povezan s čistim vaiṣṇavo. Vaiṣṇava lahko torej sprejme verodostojnega učenca iz kateregakoli dela sveta ne glede na učenčevo kasto ali veroizpoved in ga s pomočjo regulativnih načel poviša na položaj čistega vaiṣṇave, ki je transcendentalen nad brahmansko kulturo. Kastna ureditev ali varṇāśrama-dharma zdaj ni več regularna niti med tako imenovanimi privrženci tega sistema. Njene institucionalne funkcije pa ravno tako ni mogoče obnoviti v sedanjem okviru družbene, politične in ekonomske revolucije. Duhovno pa je lahko vsakdo sprejet v vajšnavsko religijo ne glede na posebne običaje svoje države, saj v transcendentalnem procesu ni takšnih zaprek. Na ukaz Gospoda Śrī Caitanye Mahāprabhuja lahko torej po vsem svetu oznanjamo transcendentalno religijo Śrīmad-Bhāgavatama in Bhagavad-gīte ter vrnemo na pravo pot vse ljudi, ki so ga pripravljeni sprejeti. Takšno kulturno kampanjo bhakt bodo gotovo sprejeli vsi razumni in vedoželjni ljudje, ki nimajo predsodkov zaradi navad v njihovi državi. Vaiṣṇava nikoli ne prizna drugega vaiṣṇave na podlagi pravice po rojstvu in nikoli ne misli, da je Gospodovo Božanstvo v hramu idol. In da bi Śrīla Śukadeva Gosvāmī odstranil vse dvome v zvezi s tem, je priklical blagoslove Gospoda, ki je vsemočen (prabhaviṣṇave namaḥ). Tako kot vsemočni Gospod v Svoji obliki čaščenega Božanstva v hramu sprejema ponižno službo Svojega bhakte v vdanostnih aktivnostih arcane, se tudi telo čistega vaiṣṇave pri priči transcendentalno spremeni, ko se prepusti Gospodovi službi in ko ga izšola verodostojen vaiṣṇava. Vajšnavska odredba, ki to predpisuje, se glasi: arcye viṣṇau śilā-dhīr guruṣu nara-matir vaiṣṇave jāti-buddhiḥ śrī-viṣṇor nāmni śabda-sāmānya-buddhiḥ itd. »Čaščenega Božanstva Vsevišnjega Gospoda v hramu ne smemo imeti za idol, avtoriziranega duhovnega učitelja pa ne za navadnega človeka. Prav tako ne smemo misliti, da čisti vaiṣṇava pripada določeni kasti itd.« (Padma Purāṇa)

Sklep je, da lahko vsemočni Gospod ne glede na zunanje okoliščine sprejme kogarkoli iz poljubnega dela sveta, bodisi osebno bodisi po Svojem verodostojnem posredniku – duhovnem učitelju. Gospod Caitanya je sprejel veliko bhakt iz raznih skupnosti zunaj sistema varṇāśrame; da bi nas poučil, pa je tudi sam Zase izjavil, da ne pripada nobeni kasti ali družbenemu stanu, temveč je večni služabnik služabnika Vsevišnjega Gospoda, ki vzdržuje gopīje iz Vṛndāvane (Gospoda Kṛṣṇe). To je prava pot do samospoznanja.