TEKST 21

yadātmani nirālokam
ātmānaṁ ca didṛkṣataḥ
nirbhinne hy akṣiṇī tasya
jyotiś cakṣur guṇa-grahaḥ

yadā – medtem ko; ātmani – na Sebe; nirālokam – brez sleherne svetlobe; ātmānam – Svoje lastno transcendentalno telo; ca – tudi druge telesne oblike; didṛkṣataḥ – si je zaželel pogledati; nirbhinne – ker so zrasle; hi – za; akṣiṇī – oči; tasya – Njegovih; jyotiḥ – sonce; cakṣuḥ – oči; guṇa-grahaḥ – moč vida.

Medtem ko je vse obstajalo v temi, si je Gospod zaželel videti Sebe in vse, kar je bilo ustvarjeno. Nato so se po vrsti razodeli: oči, razsvetljujoči bog Sonce, moč vida in predmet vida.

SMISEL: Vesolje je po svoji naravi nepredirno temno, zato se celotno stvarstvo imenuje tamas ali tema. Noč je prava podoba vesolja, saj takrat ne moremo videti ničesar, niti samih sebe. Gospod je iz Svoje brezvzročne milosti zaželel videti Sebe in celotno stvarstvo; tako se je pojavilo sonce, vsa živa bitja so dobila moč vida, pojavili pa so se tudi predmeti vida. To pomeni, da je ves pojavni svet postal viden po stvarjenju sonca.