Śrī śrī ṣaḍ-Gosvāmyaṣṭaka

»Osem molitev v slavo šestim Gosvamijem«

Šrinivasa Ačarja

kṛṣṇotkīrtana-gāna-nartana-parau premāmṛtāmbho-nidhī
dhīrādhīra-jana-priyau priya-karau nirmatsarau pūjitau
śrī-caitanya-kṛpa-bharau bhuvi bhuvo bhārāvahantārakau
vande rūpa-sanātanau raghu-yugau śrī-jīva-gopālakau

Z velikim spoštovanjem se priklanjam šestim Gosvamijem: Šri Rupi, Šri Sanatani, Šri Raghunathi Bhati, Šri Raghunathi dasi, Šri Dživi in Šri Gopali Bhati. So kakor ocean ljubezni do Boga, saj vselej pojejo Krišnovo sveto ime in plešejo. Ker nikomur ne zavidajo, so priljubljeni tako pri uglajenih kot pri neotesanih ljudeh. S svojimi dejanji popolnoma zadovoljujejo vsakogar in imajo vse blagoslove Gospoda Čaitanje. Tako opravljajo misijonarske dejavnosti za odrešitev vseh pogojenih duš v materialnem svetu.

nānā-śāstra-vicāraṇaika-nipuṇau sad-dharma-saṁsthāpakau
lokānāṁ hita-kāriṇau tri-bhuvane mānyau śaraṇyākarau
rādhā-kṛṣṇa-padāravinda-bhajanānandena mattālikau
vande rūpa-sanātanau raghu-yugau śrī-jīva-gopālakau

Z velikim spoštovanjem se priklanjam šestim Gosvamijem: Šri Rupi, Šri Sanatani, Šri Raghunathi Bhati, Šri Raghunathi dasi, Šri Dživi in Šri Gopali Bhati. Da bi vzpostavili večna religiozna načela za blagor vseh ljudi, so zelo strokovno razčlenili vse razodete spise. Tako so se proslavili v vseh treh svetovih. Ker intenzivno podoživljajo razpoloženje gopij in s transcendentalno ljubeznijo služijo Radhi in Krišni, so vredni, da sprejmemo njihovo zavetje.

śrī-gaurāṅga-guṇānuvarṇana-vidhau śraddhā-samṛddhy-anvitau
pāpottāpa-nikṛntanau tanu-bhṛtāṁ govinda-gānāmṛtaiḥ
ānandāmbudhi-vardhanaika-nipuṇau kaivalya-nistārakau
vande rūpa-sanātanau raghu-yugau śrī-jīva-gopālakau

Z velikim spoštovanjem se priklanjam šestim Gosvamijem: Šri Rupi, Šri Sanatani, Šri Raghunathi Bhati, Šri Raghunathi dasi, Šri Dživi in Šri Gopali Bhati. Njihovo razumevanje Gospoda Čaitanje je zelo globoko, tako da znajo čudovito opevati Njegove transcendentalne odlike. Ko z dežjem transcendentalnih pesmi o Govindi oblivajo pogojene duše, se te očistijo vseh grehov. Tako zelo spretno širijo meje oceana transcendentalne blaženosti in odrešujejo živa bitja pred pretečim požiralnikom osvoboditve.

tyaktvā tūrṇam aśeṣa-maṇḍala-pati-śreṇīṁ sadā tuccha-vat
bhūtvā dīna-gaṇeśakau karuṇayā kaupīna-kanthāśritau
gopī-bhāva-rasāmṛtābdhi-laharī-kallola-magnau muhur
vande rūpa-sanātanau raghu-yugau śrī-jīva-gopālakau

Z velikim spoštovanjem se priklanjam šestim Gosvamijem: Šri Rupi, Šri Sanatani, Šri Raghunathi Bhati, Šri Raghunathi dasi, Šri Dživi in Šri Gopali Bhati. Visoko družbo so zavrgli kot povsem nepomembno. Da bi odrešili uboge pogojene duše, so sprejeli življenje beraških redovnikov le s kosom blaga okrog ledij, vendar se nenehno kopajo v valovih oceana ekstatične ljubezni, kakršno gopije čutijo do Krišne.

kūjat-kokila-haṁsa-sārasa-gaṇākīrṇe mayūrā-kule
nānā-ratna-nibaddha-mūla-viṭapa-śrī-yukta-vṛndāvane
rādhā-kṛṣṇam ahar-niśaṁ prabhajatau jīvārthadau yau mudā
vande rūpa-sanātanau raghu-yugau śrī-jīva-gopālakau

Z velikim spoštovanjem se priklanjam šestim Gosvamijem: Šri Rupi, Šri Sanatani, Šri Raghunathi Bhati, Šri Raghunathi dasi, Šri Dživi in Šri Gopali Bhati. V Vrindavani, transcendentalni deželi prelepih dreves, ki so polna sadov in cvetov in ki imajo pod koreninami vse drage kamne, so dan in noč častili Radho in Krišno. Gosvamiji so najbolj poklicani, da živim bitjem izročijo najvišji blagoslov, pravi cilj življenja.

saṅkhyā-pūrvaka-nāma-gāna-natibhiḥ kālāvasānī-kṛtau
nidrāhāra-vihārakādi-vijitau cātyanta-dīnau ca yau
rādhā-kṛṣṇa-guṇa-smṛter madhurimānandena sammohitau
vande rūpa-sanātanau raghu-yugau śrī-jīva-gopālakau

Z velikim spoštovanjem se priklanjam šestim Gosvamijem: Šri Rupi, Šri Sanatani, Šri Raghunathi Bhati, Šri Raghunathi dasi, Šri Dživi in Šri Gopali Bhati. Svoja dragocena življenja so izkoristili tako, da so vsak dan recitirali določeno število Gospodovih svetih imen in naredili določeno število priklonov. S temi dejavnostmi vdanega služenja so premagali slo po jedi in spanec. Ker so bili v mislih popolnoma prevzeti z Gospodovimi transcendentalnimi odlikami, so bili zmeraj skromni in ponižni.

rādhā-kuṇḍa-taṭe kalinda-tanayā-tīre ca vaṁśīvaṭe
premonmāda-vaśād aśeṣa-daśayā grastau pramattau sadā
gāyantau ca kadā harer guṇa-varaṁ bhāvābhibhūtau mudā
vande rūpa-sanātanau raghu-yugau śrī-jīva-gopālakau

Z velikim spoštovanjem se priklanjam šestim Gosvamijem: Šri Rupi, Šri Sanatani, Šri Raghunathi Bhati, Šri Raghunathi dasi, Šri Dživi in Šri Gopali Bhati. Na bregu jezera Radha-kunde, na obali Jamune ali pa v Vamšivati so se v veliki zamaknjenosti, ki so jo čutili v ljubezni do Krišne, obnašali kot blazneži. Ker so bili popolnoma prevzeti z ekstazo zavesti Krišne, so se na njihovih telesih kazali razni simptomi transcendentalnega zanosa.

he rādhe! vraja-devīke ca lalite he nanda-sūno kutaḥ
śrī-govardhana-kalpa-pādapa-tale kālindī-vane kutaḥ
ghoṣantāv iti sarvato vraja-pure khedair mahā-vihvalau
vande rūpa-sanātanau raghu-yugau śrī-jīva-gopālakau

Z velikim spoštovanjem se priklanjam šestim Gosvamijem: Šri Rupi, Šri Sanatani, Šri Raghunathi Bhati, Šri Raghunathi dasi, Šri Dživi in Šri Gopali Bhati. Po vsej Vrindavani so na ves glas klicali: »Kraljica Vrindavane, Radharani! O Lalita! O sin Maharadže Nande! Kje ste zdaj? Ali ste na hribu Govardhani, ali ste pod drevesi na bregu Jamune? Kje ste?« Taka so bila njihova čustva v zavesti Krišne.

 

Šrila Prabhupadov komentar:

Te molitve je izpel Džajadeva Gosvami, velik vaišnavski pesnik, ki je živel okoli sedemsto let pred prihodom Gospoda Čaitanje in se je proslavil po vsem svetu s pesniškim delom Gita-govinda. Džajadeva tukaj pravi pralaja-pajodhi-džale-dhritavan asi vedam: »Moj dragi Gospod, ko je ob vesoljnem uničenju vse preplavila voda, si rešil Vede. Vede si dal natovoriti na ladjo, to pa si v obliki velike ribe obvaroval pred potopitvijo.« Kralj Satjavrata je nekoč ujel ribico, ki jo je dal v posodo z vodo. Ribica je močno zrasla in kralj jo je dal v jezero. Tako je postajala vedno večja, končno pa je kralju rekla: »Bliža se vesoljni potop. Spravi Vede na ladjo, jaz pa jih bom zaščitila.« Zato je Džajadeva Gosvami izpel molitev: »Moj Gospod, ob vesoljnem uničenju si v podobi ribe rešil Vede.

Naslednja inkarnacija je Kurma ali želva. Nekoč so polbogovi in demoni pinjili ocean. Palica za pinjenje je bila planina Mandara-parvata, ta pa je počivala na hrbtu Vsevišnjega Gospoda v podobi želve. Džajadeva Gosvami v svoji molitvi pravi: »Privzel si podobo želve, da bi planina Mandara lahko počivala na Tvojem hrbtu. Ker te je malo srbel hrbet, si uporabil to veliko palico, planino Mandaro, da te je osvobodila srbenja.«

Naslednja inkarnacija je Varaha, v kateri je Gospod privzel podobo vepra ali merjasca. Gospod Veper je rešil planet Zemljo, ko jo je z okli dvignil z dna vesoljnega oceana. Svet je bil takrat videti kakor s pegami okrašen mesečev disk. Pesnik torej pravi kešava-dhrita-varaha-šarira: »Moj dragi Gospod, ki si privzel podobo ogromnega vepra, izkazujem Ti svoje spoštovanje.«

Četrta inkarnacija je Nrisimhadeva. Gospod Nrisimhadeva je prišel, da reši Prahlado Maharadžo, petletnega dečka, katerega je trpinčil njegov ateistični oče Hiranjakašipu. Gospod se je pojavil iz stebra palače v podobi polčloveka in polleva. Hiranjakašipu je namreč od Brahme dobil blagoslov, da ga ne bo ubil noben človek in nobena žival. Zato se je Gospod pojavil kot polčlovek in polžival. V tem je razlika med Gospodovo in našo inteligenco. Mi mislimo, da s svojo inteligenco lahko preslepimo Gospoda, ampak Gospod je pametnejši od nas. Hiranjakašipu je hotel na posreden način preslepiti Brahmo. Najprej je od njega naravnost zahteval blagoslov nesmrtnosti, ampak Brahma mu je dejal: »To ni mogoče, saj niti jaz nisem nesmrten. V materialnem svetu nihče ni nesmrten. To ni v moji moči.« Hiranjakašipu je bil kot vsi demoni zelo premeten in si je dejal: »Če blagoslova nesmrtnosti ne morem dobiti neposredno, si ga bom zagotovil po ovinkih.« Brahmi je rekel: »Podari mi blagoslov, da me ne ubije noben človek in nobena žival, da ne bom ubit niti na nebu niti v vodi niti na zemlji in da me ne ubije nobeno človeško ali pa božansko orožje.« Brahma je dejal: »Bodi tako.« Tako je demon z intelektom poskušal na vse načine priti do nesmrtnosti, ampak Gospod je tako premeten, da ni prekršil niti enega Brahmovega blagoslova, pa je vendarle ubil Hiranjakašipuja. Hiranjakašipu je dobil blagoslov, da ne bo ubit niti podnevi niti ponoči, Gospod pa ga je ubil zvečer, ko ne moreš reči niti da je dan niti da je noč. Demon je dobil blagoslov, da ne bo ubit niti na nebu niti v vodi niti na zemlji, Gospod pa ga je ubil v Svojem naročju. Brahma je Hiranjakašipuja blagoslovil, da ne bo žrtev nobenega človeškega ali božanskega orožja, ubili pa so ga Gospodovi nohti. Tako ni bil prekršen noben blagoslov, pa vendar je bil ubit. Kakor Hiranjakašipu tudi sodobni človek neprenehno načrtuje in se poskuša izogniti smrti, ampak naravnemu procesu smrti ne more uiti nihče. Kljub vsemu znanstvenemu napredku in naprezanju naše inteligence ne moremo uiti štirim načelom materialnega obstoja: rojstvu, smrti, starosti in bolezni. Lahko izumimo mnoga zdravila, orožja, sredstva in metode, ampak tem štirim načelom materialnega obstoja se ne moremo izogniti, pa če smo materialno še tako veliki. Dokaz za to je Hiranjakašipu, saj je bil neomajen materialist in je hotel živeti večno, vendar mu ni uspelo. Na koncu je izgubil vse.

Naslednja inkarnacija je Vamana, v kateri se je Gospod v podobi pritlikavca pojavil pred Maharadžo Balijem. To je bila še ena Gospodova ukana. Ko je Maharadža Bali osvojil vse planete v vesolju, je polbogove zajel preplah. Da bi jih pomiril, je Gospod Vamanadeva odšel k Baliju in mu dejal: »Prosim te za vbogajme. Kot brahmana te prosim, da mi podariš nekaj v miloščino.« Maharadža Bali je pristal: »Da, kar koli želiš.« Vamanadeva ga je zaprosil samo za tri korake zemlje, ampak s prvim korakom je pokril spodnjo polovico univerzuma, z drugim pa še zgornjo. Ko je Gospod vprašal, kam naj postavi tretji korak, je Maharadža Bali dejal: »Res je, nimaš več kam postaviti Svoj tretji korak, ampak še zmeraj je ostala moja glava. Prosim Te, stopi mi na glavo.« Gospod je bil z žrtvijo Maharadže Balija zelo zadovoljen in ker je Bali vse izročil Gospodu, je postal eden od dvanajstih velikih avtoritet.

Naslednja inkarnacija je Parašurama, v kateri je Gospod enaindvajsetkrat pobil vse kralje kšatrije. Pobil jih je, ker so se takrat zelo izpridili. Preostali kšatrije so se razbežali na vse konce in v Mahabharati najdemo zgodovinski podatek, da so se nekateri ubežni kšatrije zatekli v Evropo.

Naslednja inkarnacija je Gospod Rama, ki je boju porazil desetglavega Ravano.

Naslednja inkarnacija je Balarama, starejši brat Gospoda Krišne. Balarama je Sankaršana, najbližja Krišnova inkarnacija. Imel je zelo belo polt in je nosil modro oblačilo. Nekoč se je razjezil nad reko Jamuno in jo je hotel s Svojim plugom izsušiti. Takrat se je Jamuna v strahu podredila Gospodu.

Naslednja inkarnacija je Gospod Budha. Budha je zavrgel načela Ved, zato velja za ateista. Kdor ne upošteva vedskih načel, velja za ateista. Kakor tisti, ki ne verujejo v Sveto pismo, veljajo za pogane, tako ljudje, ki ne sprejemajo vedskih načel, veljajo za pašandije ali ateiste. Budha je bil torej Krišnova inkarnacija, pa vendar je dejal, da ne verjame v Vede. Čemu je tako ravnal? Da bi rešil uboge živali. Takrat so namreč ljudje pod izgovorom, da opravljajo vedska žrtvovanja, žrtvovali uboge živali. Demonski ljudje hočejo svoje nečedne posle opravljati pod okriljem oblasti. Kakor velik odvetnik, ki naredi zakon protizakonit, pozivajoč se na sam zakonik, tako tudi prekanjeni demoni v imenu svetih spisov počnejo vse mogoče hudobije. Ko so torej za časa Gospoda Budhe v imenu vedskih žrtvovanj klali na veliko, je Gospod čutil veliko usmiljenje do živali. Takrat je prišel kot Gospod Budha in oznanjal filozofijo nenasilja. Njegova filozofija je bila ateistična, saj je učil: »Boga ni. Vsa pojavnost je samo kombinacija materije. Če razrušiš materialne elemente, nastopi praznina, v kateri ni več občutkov zadovoljstva in bolečine. To je nirvana, najvišji cilj življenja.« To je bila Budhova filozofija, ampak Njegovo pravo poslanstvo je bilo zaustaviti ubijanje živali in zajeziti hudo pregreho ljudi. Zato Džajadeva tukaj slavi Gospoda Budho. Ljudje včasih vprašajo, kako to, da vaišnave častijo Gospoda Višnuja v podobi Budhe in Mu posvečajo molitve, po drugi strani pa Ga imajo za ateista. To je zato, ker vaišnava ve, kako Bog deluje, da bi uresničil Svoje različne namene. Drugi tega ne vedo.

Naslednja inkarnacija je Kalki, ki bo šele prišel. To se bo zgodilo na koncu današnje dobe, kali-juge, čez 400000 let. To je napovedano v vedski književnosti, v Šrimad-Bhagavatamu, kjer je napovedan tudi prihod Gospoda Budhe. Šrimad-Bhagavatam je bil napisan pred 5000 leti, Gospod Budha pa se je pojavil pred približno 2500 leti. Za Gospoda Budho je bilo napovedano, da se bo pojavil na začetku kali-juge in to se je uresničilo. Tudi Kalki je napovedan, in ta napoved se bo prav tako uresničila. Gospod Kalki takrat ne bo več poučeval, temveč le še pobijal. Gospod Krišna, na primer, je ljudi poučeval z Bhagavad-gito, ljudje na koncu kali-juge pa bodo tako izprijeni, da ne bodo več pripravljeni sprejeti nobenega poduka. Ne bodo niti sposobni razumeti, tako da Gospodu ne bo preostalo drugega, kot da jih pobije. Ampak tisti, ki ga ubije Gospod, ravno tako doseže osvoboditev. To je izraz Gospodove vsemilostne narave – če koga zaščiti ali pa ubije, je učinek enak. To bo torej zadnja faza kali-juge, po tem pa bo nastopila nova satja-juga ali doba religioznosti. Tako izjavljajo Vede.