Aruṇodaya-kīrtana II.*

»Kirtana ob zori II.«

Bhaktivinoda Thakura (iz zbirke Gitavali)

jīv jāgo, jīv jāgo, gauracānda bole
kota nidrā yāo māyā-pīśācīra kole

Gospod Gauranga kliče: »Prebudite se, speče duše! Prebudite se, speče duše! Kako dolgo boste še spali v naročju čarovnice Maje?

bhajibo boliyā ese saṁsāra-bhitare
bhuliyā rohile tumi avidyāra bhare

Pozabili ste na vdano služenje in ste zdaj izgubljeni v svetu rojevanja in umiranja.

tomāre loite āmi hoinu avatāra
āmi vinā bandhu āra ke āche tomāra

Sestopil sem, samo da vas odrešim; v tem svetu sem vaš edini prijatelj.

enechi auṣadhi māyā nāśibāro lāgi’
hari-nāma mahā-mantra lao tumi māgi’

Prinesel sem zdravilo za bolezen iluzije, zaradi katere trpite. Vzemite to maha-mantro – Hare Krišna, Hare Krišna, Krišna Krišna, Hare Hare / Hare Rama, Hare Rama, Rama Rama, Hare Hare!«

bhakativinoda prabhu-caraṇe paḍiyā
sei hari-nāma-mantra loilo māgiyā

Bhaktivinoda pravi: »Zdaj, ko sem dobil maha-mantro, padam pred Gospodova stopala.«

 

Šrila Prabhupadov komentar:

Dživ džago, dživ džago, gauračanda bole. Beseda dživ se nanaša na živa bitja. Gospod Čaitanja Mahaprabhu prosi vsa živa bitja: »Prebudite se! Prosim vas, prebudite se! Vstanite!« Džago pomeni »Vstanite!« Kota nidra jao maja-pišačira kole: »Kako dolgo boste še spali v naročju čarovnice Maje?« Bhadžibo bolija ese samsara-bhitare: »V maternici ste obljubili, da boste to življenje posvetili razvijanju zavesti Krišne.« Bhulija rohile tumi avidjara bhare: »Ampak pod urokom iluzorne energije ste na to čisto pozabili.«

V Šrimad-Bhagavatamu najdemo opis, da se otrok po sedmih mesecih v maternici zavede in – stlačen v neprepustno vrečo – hudo trpi. Če je dojenček pobožna duša, takrat moli k Bogu: »Prosim Te, reši me iz mučnega položaja in obljubim Ti, da bom to življenje povsem posvetil zavesti Boga ali zavesti Krišne.« Ampak kakor hitro otrok pride na svet, zajoka, pride pod skrb staršev in pod vplivom treh gun materialne narave pozabi na vse obljube. Gospod Čaitanja torej poskuša prebuditi vse otroke maje, materialne narave.

Potem pravi enečhi aušadhi maja našibaro lagi’: »Prinesel sem zdravilo, ki lahko razprši vašo pozabo pod urokom maje.« Kadar v Indiji človeka piči kača in izgubi zavest, mu dajo povohati neka zelišča, da se zopet zavede. Tudi Čaitanja Mahaprabhu pravi, da je prinesel zdravilo. Kakšno pa je to zdravilo? Hari-nama maha-mantra lao tumi: »To je petje Hare Krišna mantre. Prosim vas, sprejmite ga!«

Smisel je, da bo petje Hare Krišna, Hare Krišna, Krišna Krišna, Hare Hare / Hare Rama, Hare Rama, Rama Rama, Hare Hare počasi odstranilo človekovo nezavest oziroma njegov sen pod urokom maje. Bhaktivinoda Thakura, avtor pesmi, pravi bhakativinoda prabhu-čarane padija: »Bhaktivinoda je izkoristil napotilo Gospoda Čaitanje in takoj padel pred Gospodova lotosova stopala.« Hari-nama maha-mantra loilo magija: »Bhaktivinoda zelo ponižno prosi Gospoda Čaitanjo: „Ljubeznivo mi izroči to zdravilo, da ga lahko uporabim!“«

Pouk te pesmi je, da bi moralo speče človeštvo izkoristiti ugodnost gibanja za zavest Krišne in ga voljno sprejeti. Takojšnji učinek bo, da se bodo vsi ljudje izvili iz objema maje, prebudili svojo izvorno zavest ali zavest Krišne in uživali vzvišeno življenje.