Uvod

Beseda vegetarijanstvo, ki so jo leta 1842 sestavili ustanovitelji Britanskega vegetarijanskega društva, prihaja iz latinske besede vegetus, kar pomeni »zdrav, svež, poln življenja«; npr. beseda homo vegetus – telesno in mentalno krepka oseba. Izvoren pomen besede opozarja na uravnotežen filozofski in moralen smisel za življenje, ne pa zgolj na samo prehrano z sadjem in zelenjavo.

Vegetarijanci so večinoma ljudje, ki so presodili, da mora človek, ki želi prispevati k mirnejši družbi, najprej rešiti problem nasilja v svojem srcu. Zaradi tega ne preseneča podatek, da je na tisoče ljudi, raznih poklicev, v iskanju resnice postalo vegetarijancev. Vegetarijanstvo je resnično pomemben korak za boljšo družbo. Pod vplivom zdravstvenih, ekonomskih, verskih in moralnih dejavnikov na milijone ljudi po vsem svetu čedalje bolj ceni vegetarijansko prehrano. Samo v ZDA se ima preko deset milijonov ljudi za vegetarijance.

Med tistimi, ki so se odrekli mesu, so tudi velikani: Pitagora (Pythagoras), Sokrat (Sokrates), Platon, Plutarch, kralj Ašoka, Leonardo da Vinci, Akbar, Sir Isaac Newton, Voltaire, Benjamin Franklin, Jean Jacques Rousseau, Lemartine, Ralph Waldo Emerson, Lev Tolstoj, George Bernard Show, Rabindranath Tagore, Mahatma Gandi, Albert Einstein, Nikola Tesla…, znani glasbeniki: Michael Jackson, Paul in Linda McCartney, George Harrison, David Casssidy, Alice Coltraine, Annie Lenox, Chrissie Hynde, Stevie Wonder, model Brooke Shields, kot tudi veliki športniki: Edward Moses (svetovni rekorder v teku na 400 metrov s preponami), Robert Di Costella (olimpijski šampion v maratonu) in mnogi drugi.

Iz sledeče tabele je očitno razvidno, da človek po svoji telesni konstituciji in fizioloških funkcijah prej spada med rastlinojedce kot pa med mesojedce.

Fiziološke primerjave

MESOJEDCI	RASTLINOJEDCI	ČLOVEK
Imajo šape, nimajo por na koži, znojijo se preko jezika	Nimajo šap, znojijo se skozi pore na koži	Nimajo šap, znojijo se skozi pore na koži
Imajo ostre podočnike za trganje mesa, nimajo ravnih kočnikov za prežvekovanje	Nimajo ostrih podočnikov, imajo ravne kočnike	Nimajo ostrih podočnikov, imajo ravne kočnike
Črevesje imajo trikrat daljše od dolžine telesa (zaradi tega se meso hitreje izloča iz telesa)	Črevesje imajo šestkrat daljše od dolžine telesa	Črevesje imajo šestkrat daljše od dolžine telesa
Imajo močno klorovodikovo kislino za prebavljanje mesa	Želodčna kislina je desetkrat manj kisla kot pri mesojedcih	Želodčna kislina je desetkrat manj kisla kot pri mesojedcih

Tabela je nastala na osnovi tabel iz A. D. Andrewsove knjige »Prava hrana za ljudi« (Fit Food for Men) Chicago: Americane Hygiene Society, 1970.

 

Besedilo objavljeno v knjigi »Rastlinska hrana za človeško prehrano« razkriva, da daje hektar zemljišča zasejanega z žitaricami petkrat več proteinov kot pa hektar travnika namenjenega za proizvodnjo mesa. Hektar fižola ali graha daje desetkrat več proteinov, špinače pa dvajsetkrat več.

Relativna količina proteinov v različni hrani na enoto posejane površine