VERZ 62

sadhavo hrdayam mahyam
sadhunam hrdaya tv aham
mad-anyat te na janati
naham tabhyo manag api

»Svete osebe so Moje srce in samo Jaz sem njihovo srce. Oni ne poznajo nikogar drugega razen Mene, in Jaz ne sprejmem nikogar razen njih kot Moje.«

SMISEL: Ta verz se pojavlja v Šrimad-Bhagavatamu (9.4.68) v povesti o nesporazumu med Durvaso Munijem in Maharadžo Ambarišo. Zaradi tega nesporazuma je Durvasa Muni poskusil ubiti kralja, ko se je na prizorišču pojavila Sudaršan cakra, slavno orožje Božanske Osebnosti, da bi zaščitila predanega kralja. Ko je Sudaršan cakra napadla Durvaso Munija, je Muni pričel bežati v strahu pred orožjem, in je poskušal poiskati zavetje vseh velikih polbogov v raju. Ker ga nobeden ni mogel zaščititi, je Durvasa Muni zaprosil Gospoda Višnuja, da mu naj oprosti. Vendar mu je Gospod Višnu svetoval, da če želi biti oproščen, naj prosi Maharadžo Ambarišo, ne pa njega. Tedaj je izgovoril ta verz.

Ker je popoln in ker nima nobenih problemov, lahko Gospod z vsem srcem skrbi za Svoje bhakte. On skrbi zato, kako naj dvigne in zaščiti vse tiste, ki so sprejeli zavetje Njegovih stopal. Enaka odgovornost je zaupana duhovnemu učitelju. Verodostojni duhovni učitelj skrbi, da bhakte, ki so se mu predali kot predstavniku Gospoda, lahko napredujejo v predanem služenju. Vrhovna Božanska Osebnost zmeraj skrbi za bhakte, ki posvečajo vso svojo energijo negovanju znanja o Njem in sprejmejo zavetje Njegovih lotosovih stopal.