VERZ 50

ataeva sei bhava angikara kari
sadhilena nija vancha gauranga-sri-hari

Tako je Gospod Gauranga, ki je sam Šri Hari, sprejel občutke Radhe in tako izpolnil Svoje želje.

SMISEL: Med štirimi vrstami izmenjav služenja z ljubeznijo – dasye, sakhye, vatsalye in madhurye – se madhurya smatra za najpopolnejšo. Zakonski odnos se deli na dve vrsti: svakiyo in parakiyo. Svakiya je odnos s Krišno, kjer je Krišna uradno poročen mož, parakiya pa je odnos s Krišno, kjer je Krišna ljubimec. Izkušeni analitiki so prišli do zaključka, da je transcendentalni zanos parakiya odnosa boljši, ker je izpolnjen z večjim entuzijazmom. To fazo zakonske ljubezni najdemo pri tistih, ki so se predali Gospodu z intenzivno ljubeznijo, dobro vedoč, da takšna izvenzakonska ljubezen z ljubimcem ni moralno odobrena v družbi. Tveganje, ki je prisotno v takšni ljubezni do Boga, naredi ta občutek za višjega od odnosa, kjer takšno tveganje ni prisotno. Vendar upravičenost takšnega tveganja je možna samo v transcendentalnem kraljestvu. Svakiya in parakiya zakonska ljubezen do Gospoda ne obstajata v materialnem svetu, parakiya pa se ne izraža na Vaikunthi, temveč samo v predelu Goloka Vrindavane, ki je znan kot Vradža.

Nekateri bhakte mislijo, da Krišna večno uživa na Goloka Vrindavanu in samo včasih pride na nivo Vradže, da bi užival v parakiya-rasi. Vendar šesterica Gosvamijev iz Vrindavana je razložila, da so Krišnove zabave v Vradži večne, prav kakor Njegove ostale dejavnosti na Goloka Vrindavanu. Vradža je zaupni predel Goloka Vrindavana. Krišna je manifestiral Svoje zabave iz Vradže na površini tega sveta, in podobne zabave se večno odvijajo na Goloka Vrindavanu v Vradži, kjer je parakiya-rasa večno prisotna.

V tretjem poglavju tega epa, Šrila Krišnadas Kaviradž Gosvami odprto sprejema dejstvo, da se Krišna pojavlja v tem materialnem svetu v osemindvajseti catur-yugi Vaivasvata Manuja na koncu Dvapara dobe in prinese s Seboj Svojo Vradžadhamo, večno prebivališče Njegovih najvišjih zabav. Kakor se Gospod pojavi z lastno notranjo močjo, tako s to isto notranjo močjo prinese vso Svojo parafernalijo, brez zunanje pomoči. V Caitanyi-caritamriti je nadalje pojasnjeno, da parakiya čustva obstajajo samo v tem transcendentalnem predelu in nikjer drugje. Ta najvišja oblika zanosa lahko obstaja edino v najzaupnejšem predelu transcendentalnega sveta, vendar zahvaljujoč Gospodovi brezvzročni milosti lahko pokukamo v to nevidno Vradžo.

Transcendentalna draž v kateri uživajo gopije v Vradži, je najbolj izražena v Šrimati Radharani. Šrimati Radharani, čigar čustva so nepojmljiva celo samemu Gospodu, predstavlja zrelo asimilacijo transcendentalnega razpoloženja zakonske ljubezni. Intenzivnost Njenega služenja z ljubeznijo je najvišja oblika zanosa. Nihče ne more prekositi Šrimati Radharani v uživanju v Gospodovih transcendentalnih lastnostih. Zato je Gospod pristal na to, da je sprejel položaj Šrimati Radharani v obliki Gospoda Šri Gaurange. Tako je užival v najvišjem položaju parakiya-rase, ki se izraža v transcendentalnem predelu Vradže.