VERZ 57

cintamani jayati somagirir gurur me
siksa-gurus ca bhagavan sikhi-pincha-maulih
yat-pada-kalpataru-pallava-sekharesu
lila-svayamvara-rasam labhate jayasrih

»Vsa slava Čintamani in Somagiriju, mojemu dikša guruju. Vsa slava mojemu šikša guruju, Vrhovni Božanski Osebnosti Krišni, ki v Svoji kroni nosi pavnova peresa. Pod senco Njegovih lotosovih stopal, ki spominjajo na drevesa želja, Jayšri (Radharani) uživa v transcendentalni draži večne spremljevalke.«

SMISEL: To je verz iz Krsna-karnamrite, ki jo je napisal veliki vaišnavski sannyasi z imenom Bilvamangal Thakur, znan tudi kot Lilasuka. On si je goreče želel vstopiti v Gospodove večne zabave in je živel v Vrindavanu sedemsto let v bližini Brahma-kunde, kopališča, ki še zmeraj obstaja v Vrindavanu. Zgodovina njegovega življenja je opisana v knjigi Šri Vallabha-digvijaya. Pojavil se je v osmem stoletju Šaka ere v pokrajini Dravida in je bil glavni učenec Višnusvamija. Na seznamu templjev in svetišč, ki se hranijo v templju Šankaračaryje v Dvaraki, se omenja Bilvamangal kot ustanovitelj tamkašnjega templja Dvarakadhiše. On je zaupal služenje svojega Božanstva Hariju Brahmacariju, učencu Vallabha Bhatte.

Bilvamangal Thakur je zares vstopil v transcendentalne zabave Gospoda Krišne. Svoje transcendentalne izkušnje in spoznanja je zabeležil v knjigi z naslovom Krsna-karnamrta. Na začetku te knjige je izkazal spoštovanje svojim raznim gurujem in lahko opazimo, da jih vse obožuje enako. Duhovni učitelj, ki ga najprej omenja je Čintamani, ki je bila njegov šikša-guru, ker mu je prva pokazala duhovno pot. Čintamani je bila prostitutka, s katero je Bilvamangal vzdrževal pristne odnose na začetku svojega življenja. Ona ga je navdihnila, da se je posvetil predanemu služenju in ker ga je prepričala, da zapusti materialno eksistenco in poskusi doseči popolnost ljubezni do Krišne, najprej izkazuje spoštovanje njej. Nato izkaže spoštovanje svojemu dikša-guruju, Somagiriju, in zatem Vrhovni Božanski Osebnosti, ki je ravnotako njegov šikša-guru. Odprto govori o Bhagavanu, ki nosi pavnova peresa v Svoji kroni, ker je gospodar Vrindavana, pastir Krišna, imel navado obiskovati Bilvamagalo, da bi se pogovarjal z njim in mu prinašal mleko. Medtem ko občuduje Šri Krišno, Božansko Osebnost, opisuje, da Jayšri, boginja sreče, Šrimati Radharani, jemlje zavetje sence Njegovih lotosovih stopal, da bi uživala v transcendentalni draži ljubezenskega odnosa. Cela Krisna-karnamrita je posvečena transcendentalnim zabavam Šri Krišne in Šrimati Radharani. To knjigo berejo in razumejo najbolj vzvišeni bhakte Šri Krišne.