Sedmi naliv nektarja – TOK BOŽANSKE VZNESENOSTI

Bhava – uvodna stopnja ljubezni do Boga

Ko asakti povsem dozori, postane rati ali bhava, uvodna stopnja ljubezni do Boga. V bhavi se začno udejanjati tri Gospodove sač-čid-ananda svarupa-šakti ali osebne energije – sandhini ali večnost, samvit ali absolutno vedenje in hladini ali božanska blaženost. Z bhavo se predanik dvigne na raven šudha-satve ali čiste vrline in takrat se te energije pričnejo prebujati kakor žarki jutranjega sonca.

Bhava je popolnoma razcveli cvet vzpenjalke bhakti. Zunanji lesket tega cveta je njena lastnost sudurlabha ali 'izjemno redka', njegov notranji sijaj pa je mokša-laghutakrit ali 'tista, ki osmeši idejo o duhovni osvoboditvi'.

Že samo trohica bhave popolnoma izkorenini materialno nevednost. In rajsko opojne vonjave cveta predanikove bhave privabijo čmrlja Madhusudano Krišno, da se pojavi pred njim. Predaniku pa aroma cveta bhave raztopi čustva v njegovem srcu, ki so kakor sezamova semena; ko jih bhava odišavi in raztopi v olje, pri priči postanejo primerna, da z njimi ljubeče mazili Gospodovo telo.

Ko se v nekom pojavi bhava, četudi je bil rojen kot čandala ali najnižji od ljudi, ta oseba postane vredna spoštovanja celo za stvarnika Brahmo.

Obnašanje predanika, ki je dosegel bhavo

Tedaj si njegove oči goreče želijo gledati Vradžendra-nandano – Krišno, sina Maharadže Nande v Vrindavani – ter uživati lepoto Njegovega kot monsunski oblak črnkastega telesa, Njegovih škrlatnih ustnic in očesnih obrob, Njegovih bleščeče belih zob, ki kakor mnogi meseci krasijo Njegov nasmeh, ter Njegovih sijajno rumenih oblačil in okrasja. Od ljubezni se predaniku stisne grlo in potoki solza mu oblijejo telo.

Svoja ušesa želi okrasiti z uhani blagozvočne pesmi Krišnove flavte, cingljanja zvončkov na Njegovih gležnjih in Njegovega milega glasu, ko mu osebno govori, kako naj Mu služi. Včasih nemirno pohaja sem ter tja, včasih pa obstane kot vkopan in napne ušesa v pričakovanju, da bo zaslišal te nektarske zvoke.

Ko razmišlja o nežnem dotiku Gospodovih rok, se mu v zamaknjenosti naježi koža na telesu. In v veliki želji, da povsem vdahne božanski vonj Gospodovega telesa, ob vsakem vdihu na široko razpre svoji nosnici. Včasih pa v sebi misli: »Oh, ali bom le lahko nekega dne okusil nektar Gospodovih ustnic?« Ob teh mislih si z jezikom oblizuje lastne ustnice in občuti veliko srečo, kot da zares okuša ta nektar.

Včasih predanik doživi sphurti ali vizijo Gospoda v svojem srcu in ga preplavi neizmerna sreča. Ko uživa v največjem zakladu Gospodove madhurje ali sladkosti, je kot v devetih nebesih. Ko pa ta občutek mine, postane skrajno žalosten. Tako njegovo telo olepšujejo okrasi različnih simptomov sanjčari-bhave ali prehodnih ekstatičnih čustev.

Kakor odločen romar na poti proti svojemu cilju je predanik zdaj neomajno osredotočen na poti zavedanja Krišne v vseh treh stanjih: budnosti, spanju in globokem spanju.

Zavest sadhake o lastni identiteti – ahanta ali 'jaz' – vstopi v sidha-deho ali duhovno identiteto, ki ustreza njegovi želji po služenju Gospodu, medtem ko v materialnem telesu skorajda ni več prisoten. Njegov občutek lastništva – mamata ali 'moje' – pa postane kakor čebela, ki hoče uživati nektar Gospodovih lotosnih stopal.

Sedaj, ko je dobil najdragocenejši dragulj bhave, ga poskuša prikriti pred navadnimi ljudmi – kakor skopuh, ki pred drugimi skriva svoje bogastvo. A pregovor pravi, da je obraz zrcalo osebnosti, zato lahko napredni predaniki prepoznajo njegovo notranje stanje, ko na stopnji bhave razodeva čudovite lastnosti, kot sta prizanesljivost in nenavezanost. Običajni ljudje, ki teh lastnosti ne uvidijo, pa sklepajo, da je postal umsko moten ali nor.

Dve vrsti bhave

Bhava je dveh vrst:

1. tista, ki se porodi iz raga-bhakti ali spontanega vdanega služenja, in
2. tista, ki vznikne iz vajdhi-bhakti ali reguliranega vdanega služenja.

Bhava, ki se porodi iz raga-bhakti, je zelo zgoščena oziroma intenzivna tako po kakovosti kot po jakosti. Zanjo je značilna popolna odsotnost strahospoštovanja, pri čemer predanik misli, da je Gospod na isti ravni z njim ali pa njemu podrejen.

Druga vrsta bhave, ki vznikne iz vajdhi-bhakti, pa je nekoliko manjše kakovosti in jakosti ter ni tako zgoščena in intenzivna. Pri njej je predanikova ljubezen pomešana z vedenjem o veličastju Gospoda kot vsemogočnega Boga.

Ti dve vrsti bhave v svojih srcih uživa dvoje vrst predanikov na dva različna načina, glede na njihove različne duhovne želje.

Pet bhav se preobrazi v pet ras

Različne bhave so različno sladke in zgoščene, kakor se po vse večji gostoti in sladkosti razlikujejo sokovi manga, nangke, sladkornega trsa in grozdja. Tako obstaja tudi pet vrst predanikov glede na njihovo bhavo: šante ali nevtralni občudovalci, dase ali služabniki, sakhe ali prijatelji, pitriji ali nadrejeni in prejasi ali ljubimci.

Razpoloženje šant se imenuje šanti-rati ali spokojnost, dase so v razpoloženju priti-rati ali ljubečega služenja, sakhe imajo razpoloženje sakhja-rati ali prijateljstva, pitriji delujejo v vatsalja-rati ali starševski ljubezni, prejasi pa so v razpoloženju prijata-rati ali romantične ljubezni.

Nato teh pet bhav, vsaka s svojo posebno energijo, kakor pet kraljev sprejme kot svoje podanike še vibhavo ali posebne sprožilce ekstaze, anubhavo ali zunanje izraze ekstaze, satvika-bhavo ali naravne ekstaze in vjabhičari-bhavo ali neustavljive prehodne ekstaze.

Tako bhave postanejo sthaji-bhave ali trajne ekstaze – kakor neodvisni vladarji z vsemi svojimi obilji. Ko se ti kralji ali sthaji-bhave združijo z vsemi svojimi podaniki ali posebnimi bhavami, se sčasoma preobrazijo v pet različnih ras, ki se imenujejo šanta, dasja, sakhja, vatsalja in udžvala-rasa.

V šruti spisih je navedeno, da je Gospod rasa-svarupa ali sama esenca rase: raso vai saḥ – »Vsevišnji Gospod je sama rasa.« In rasaṁ hy evāyaṁ labdhvānandī bhavati – »Dživa postane blažena, ko doseže Gospoda, ki je poosebljena rasa.«

Voda je prisotna v vseh potokih, rekah in ribnikih, toda ocean je največji izvor vse vode. Na podoben način razodevajo raso vsi Gospodovi avatari ali inkarnacije kot tudi izvor vseh avatarov, vendar je nobeden od njih ne razodeva v polnosti. Raso v njeni absolutni popolnosti razodeva edinole Vradžendra-nandana ali Krišna, sin kralja Vradže. Ko v rasika predaniku bhava dozori in se začne preobražati v premo, lahko neposredno spozna prav tega Vradžendra-nandano, poosebljeno raso.

 

Tako se končuje Sedmi naliv nektarja z naslovom »Tok božanske vznesenosti« iz knjige Madhurja-kadambini ali Oblaki nektarja, ki jo je napisal veliki učitelj Šrimad Višvanatha Čakravarti.