O družbeni revoluciji

Naslednji pogovor med Njegovo Božansko Milostjo A. C. Bhaktivedanta Svāmī Prabhupādo in člani Svetovne zdravstvene organizacije združenih narodov (United Nations World Health Organization) se je odvil v Ženevi, 6. junija 1974.

Śrīla Prabhupāda: Vsepovsod po svetu ali kjerkoli v svetu lahko naredite ta eksperiment, tako, kot smo ga mi. Živite zelo preprosto, bodite samozadostni; vse potrebščine pridobite z obdelovalne zemlje, ne iz tovarn. In častite božja sveta imena.

V tej industrijski strukturi, kapitalistični ali komunistični, je lahko srečnih samo nekaj velikih ljudi – tako imenovani srečni – na račun drugih ljudi. In ker skorumpirana manjšina  druge izkorišča ali jih kar pusti nezaposlene, tudi drugi postanejo skorumpirani. Poskušajo se izogniti vsakemu delu in brezdelno sedeti. Ali pa ne delajo pošteno. In toliko drugih stvari.

Torej je edino zdravilo, da bi vsi naj živeli naravno in peli sveta božja imena. Postanite Boga zavestni. To zdravilo je preprosto in tu lahko vidite nekaj rezultatov. Moji evropski in ameriški študenti – bili so odvisni od drog in pijančevanja in kajenja in toliko drugih modernih slabih razvad. Ampak zdaj, samo poglejte kako trezni so in kako slavijo Gospodova sveta imena.

Lahko spremenite svet, tako da bo vse prav, če se držite tega navodila. Ni nobenega drugega zdravila. Če izberete, da ne boste poslušali, kaj se sploh da narediti? Zdravilo – pravo zdravilo – je tukaj. Ampak če ne vzamete zdravila, kako bo bolezen pozdravljena?

Član S.Z.O.: Prej ste omenili obžalovanje vredno odhajanje podeželanov v mesta. Izpostavili ste, da v mestnem življenju ljudje s podeželja postanejo tovarniški delavci in potem sledi toliko zla. In predlagali ste rešitev, da če živimo na vaseh in obdelujemo zemljo samo tri mesece, bomo imeli zadosti hrane za celo leto.

Toda rad bi izpostavil, da obstaja tako obsežna količina nezaposlenosti v naših mestih in vaseh. Mnogi ljudje se počutijo obsojeni na nezaposlenost. Ne morejo proizvesti zadosti hrane zase, ker nimajo dostopa do zemlje. Trgovci jo uporabljajo za svoje lastne namene.  In zato je toliko navadnih ljudi nezaposlenih. Zato gredo v mesta. Ni nujno, da jih 'dobro življenje' v mestu privlači, ampak nimajo dostopa do zemlje. Zemlje trgovci ne uporabljajo  in navadni ljudje ne morejo živeti v vaseh kot svobodni ljudje in ne morejo vzgojiti zadosti hrane zase.

Trgovci izkoriščajo. Oni izkoriščajo. Torej če ne pride do neke vrste revolucije, preko katere lahko omejiš, kontroliraš moč trgovcev, kako lahko upaš, da bodo ljudje nekega dne sposobni živeti v njihovih vaseh in gojili svojo lastno hrano na zemlji?

Śrīla Prabhupāda: Stvar je v tem, da je dolžnost vlade poskrbeti, da ni nihče nezaposlen. To je dobra vlada. V vedskem sitemu družba ima 4 naravne skupine. Brahmane ali razmišljajoča skupina za dajanje navodil in nasvetov. Ksatriye ali dinamična skupina za zaščito in organizacijo. Potem vaisyas ali trgovska skupina, ki pazi na zemljo, krave in skrbi za proizvodnjo hrane. In sudre ali delavska skupina, pomaga drugim skupinam.

Zdaj pa, to pomeni, da bi morala vlada biti sestavljena iz dinamičnih ksatriy, ki bodo ščitili vse druge in poskrbeli, da bodo različne skupine opravljale njihove dolžnosti. Vlada mora poskrbeti, da so vsi zaposleni. Potem bi bil ves problem brezposelnosti rešen.

Član S.Z.O.: Ampak trgovska skupina je tudi v vladi. Pravzaprav imajo močno pozicijo. Imajo zelo močan glas v vladi in v veliko primerih so polnomočni uradniki v vladi.

Śrīla Prabhupāda: Ne, to pomeni slabo vlado.

Član S.Z.O.: Ja, to je… to je res.

Śrīla Prabhupāda: To je slaba vlada. Trgovska skupina nima kaj za iskati v vladi. Kako drugače lahko vlada poskrbi – brez prikritih motivov – za zaposlitev vseh?

Vlada bi morala vzpodbujati trgovsko skupino, da svojo inovativnost svobodno uporablja, ampak da ne oblikuje nenaravnih industrijskih panog, ki pridejo in pustijo ljudi nezaposlene. Vlada mora poskrbeti, da so vsi primerno zaposleni.

Član S.Z.O.: Tega se veselim – dneva, ko lahko gibanje zavesti Krišne postane pravo revolucionarno gibanje, ki bo spremenilo obličje družbe.

Śrīla Prabhupāda: Ja. Mislim, da bo prineslo revolucijo, ker si ga ameriški in evropski ljudje jemljejo k srcu. Predstavil sem jim ga – so zelo inteligentni – vse jemljejo zelo resno.

Delamo samo nekaj let in smo gibanje razširili že po celem svetu. Če ga bodo ljudje jemali resno, se bo nadaljevalo in bo prišlo do revolucije, ker ne delamo  samovoljno, muhasto. Poslužujemo se avtoritativnih navodil iz sastre, svetega spisa. Toliko informacij je tukaj. Ljudje lahko berejo vse te knjige in dobijo informacije. Če jih vzamejo resno, bodo prinesle revolucijo.

Član S.Z.O.: Obstaja ena stvar, s katero se ne morem pomiriti. Kot Indijca, me to vprašanje zelo, zelo pogosto moti. Verjamem v veliko stvari, ki ste jih omenili o vračanju k preprostejšemu, bolj naravnemu načinu življenja. In o najdenju zadovoljstva v naši duhovni dimenziji. To ni vprašanje. Nisem kar bi imenovali 'pozahodnjen Indijec'. Ne morem se sprijazniti z dejstvom, da mi, ki smo imeli to duhovno znanje in vse naše kulturne smernice, ki ste jih pravkar navedli, so rešitve za vse naše probleme – z vsemi temi smernicami nismo bili sposobni obvarovati naše družbe pred toliko zla, ki se je pojavilo. Ne mislim samo revščine, ampak tudi nezaposlenost in lakoto in veliko drugih stvari.

Śrīla Prabhupāda: Ne, razlog za to niso naše kulturne smernice, ampak slabi vodje, ki se ne ravnajo po njih. Vse to se da pripisati tem slabim vodjem.

Član S.Z.O.: Oni so naši ljudje. Oni…

Śrīla Prabhupāda: Morda so naši ljudje. Morda so naš lasten oče. Prahlada Maharaja je bi Gospodov predani sluga, toda njegov oče Hiranyakasipu je bil skrajen demon. Kaj nam je torej storiti? Večina ljudi je dobrih, toda tako pogosto lahko vidimo, da je njihov vodja brezbožni demon.

Član S.Z.O.: Ja, Hiranyakasipu je moral biti uničen.

Śrīla Prabhupāda: Torej je bil uničen. Po božji milosti je bil uničen. In vsi ti moderni demonski vodje bodo uničeni. Uničeni bodo. Ampak za vse je potreben čas.

Trenutno naši vodje niso preveč dobri. Slepi. Nimajo znanja in kljub temu vodijo. Andha yathandhair upaniyamanas: slepi vodijo slepe – v obcestni jarek. Ti vodje so ubili prvotno svetovno duhovno kulturo in ne morejo dati ničesar v zameno za to.

Član S.Z.O.: Se torej Vaše gibanje ukvarja s socialno filozofijo?

Śrīla Prabhupāda: Ja. To gibanje je bolj praktično. Npr. ne priporočamo uživanja mesa. In vodjem to ni všeč. Nismo naklonjeni njihovi propagandi. Zato vodjem nismo všeč. Konec koncev so dovolili klavnice in prodajalne govedine kjerkoli in vsepovsod, mi pa pravimo: »Nobenega uživanja mesa.« Kaj naj jim bomo torej všeč? V tem je težava. »Neumnost je biti moder, kjer je neznanje blaženost.« Ampak še vedno se borimo.

In alternativa, ki jo predlagamo, je tudi praktična. Te Boga zavestne kmetije so se izkazale za uspešne. Njihovim prebivalcem se zdi njihovo življenje srečno in v izobilju. Radodarnost narave priskrbi sadje, zelenjavo in zrnje. In krave priskrbijo mleko, iz katerega lahko pridobiš jogurt, sir, maslo in smetano. Tako lahko s temi sestavinami narediš na stotine in tisoče okusnih jedi. In si popolnoma zadovoljen. To je osnovni princip.

Član S.Z.O.: To je primer uspešnega podviga podjetnosti. Bi zdaj lahko govorili o nečem, kar še ni bilo preizkušeno?

Śrīla Prabhupāda: 'Nova stvar' je, da tem ljudem, ki živijo v Boga zavestnih kmetijskih vaseh, ni treba nekam potovati za vsakdanji kruh. To je nova stvar za moderno družbo.

Trenutno večina ljudi mora potovati neko razdaljo do tovarne ali pisarne. Slučajno sem bil v Bombayu, ko je bila tam stavka železničarjev – oh, kako so ljudje trpeli. Vidite? V vrsti za odhod vlaka so čakali od pete ure zjutraj. Seveda med stavko ni vozil skoraj nobeden vlak. Torej so ljudje bili soočeni z veliko težavo. In če sta vozila eden ali dva vlaka, se je toliko ljudi poskušalo stisniti v vagone. Bili so celo na vrhu vlaka.

Seveda gredo v bolj industrijsko naprednih deželah ljudje v tovarno ali pisarno v avtomobilih – in tvegajo, da se bodo ubili v prometnih trkih. Zakaj bi nekdo moral biti prisiljen iti toliko kilometrov od doma samo zaradi zaslužka za preživetje? To je zelo slaba civilizacija. Človek mora priti do hrane v svoji neposredni bližini. To je dobra civilizacija.

Član S.Z.O.: Razumem, da je Vaš cilj zagotoviti, da bi vsakdo postal samozadosten kar se tiče hrane. Ampak če so ljudje zaposleni s proizvodnjo hrane, kdo bo potem zagotovil druge stvari?

Śrīla Prabhupāda: Ne pravimo, da bi morali vsi biti zaposleni s proizvodnjo hrane. Po Bhagavadgiti bo seveda en oddelek ljudi proizvajal hrano, en oddelek bo dajal duhovna navodila in en oddelek bo upravljal (vlada ali kralj). In ostali ljudje so delavci, ki pomagajo ostalim oddelkom.

Vsi ne bodo obdelovalci zemlje. Ne. Obstajati mora tudi oddelek inteligence, uprave in delavcev. Te skupine so naravne znotraj katerekoli družbe. In vsi bi morali delati skupaj za duhovno kultiviranje.